Zadnji nemiri na Bližnjem vzhodu so sprožili val opozoril, da bi ob vrtoglavem naraščanju cene nafte svetovno gospodarstvo spet padlo v recesijo. Čeprav lahko pričakujemo, da bo svetovna gospodarska rast letos in morda tudi leta 2012 počasnejša, kot je bila v letu 2010, je za zdaj še prezgodaj trditi, da bo cena nafte dalj časa ostala na tako visokih ali celo višjih nivojih.
Povezave med ceno nafte in gospodarsko rastjo
Ekonometrični modeli, ki so bili precej popularni v prejšnjem desetletju, pravijo, da vsak dvig cene nafte za 10 dolarjev za sodček zniža svetovno gospodarsko rast za 0,5 odstotne točke. Kljub temu je svetovno gospodarstvo doživljalo razcvet med letoma 2004 in 2008, ko se je cena nafte povzdignila s 30 dolarjev na 100 dolarjev za sodček. Luknje v teh modelih kažejo na nekatere zgrešene predpostavke. Rast cene nafte sicer negativno vpliva na potrošnika, vendar pozitivno na poslovanje naftnih podjetij, ki namenjajo več sredstev za investicije (potrošnja podjetij). Zato je pomembno, kakšen je končni ućinek agregatnega povpraševanja. Drug pomemben dejavnik je tudi razlog za rast. Če se nafta draži zaradi močne rasti rastočih gospodarstev, je učinek manj pomemben. Dražitev zaradi šoka v ponudbi, ki ga spremlja negotovost (na primer nemiri na Bližnjem vzhodu), pa ima lahko večji negativen vpliv na gospodarsko rast.
Upoštevati je treba vrsto dejavnikov
Upoštevati je treba še vrsto drugih dejavnikov, ki različno vplivajo na povezavo med dvigom cene surove nafte in gospodarsko rastjo in so različni od države do države. Ti dejavniki so lahko stopnja inflacije posameznih držav, obrestna politika centralnih bank in brezposelnost. V ZDA denimo, kjer je inflacija nizka, centralna banka pa mora skrbeti poleg tega še za zaposlenost, lahko naraščanje cene nafte pomeni, da bo politika nizkih obrestnih mer veljala dlje časa. Dvig cen bencina za 10 odstotkov ameriškim potrošnikom pomeni 40 milijard dolarjev manj za potrošnjo ali znižanje kupne moči za 0,4 odstotka. Če temu dodamo še naraščanje cen prehrane, se že v precejšnji meri izniči vpliv davčnih spodbud pri plačah.
Kakšne zaključke lahko potegnemo glede na trenutne informacije?
Glede na trenutne informacije lahko potegnemo naslednji najbolj možen scenarij. Libija je verjetno zadnja od večjih proizvajalk nafte, kjer so izbruhnili nemiri. Po padcu režima (ki je zelo verjeten) se bodo cene nafte kratkoročno stabilizirale. Zaradi počasne gospodarske rasti se bo verjetno cena proti koncu leta ustalila med 85 in 90 dolarji za sodček, ker višja cena ne bo vzdržna. Ponovne recesije torej ne moremo pričakovati, verjetno pa bodo potrebni manjši negativni popravki pri napovedi svetovne gospodarske rasti za letošnje leto.
