Če je inflacija res prehodna, se bo kmalu vzpostavilo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.
Borznim udeležencem se zdi pandemija covida-19 že lanski sneg. Precepljenost prebivalstva se iz dneva v dan povečuje in s seboj prinaša vse manj stroge ukrepe držav, kar posledično povzroča močno gospodarsko okrevanje. Zaradi krepitve gospodarske aktivnosti so se močno izboljšali kazalniki poslovanja podjetij.
Izboljšujejo se napovedi gospodarske rasti, s čimer se bo večina razvitih gospodarstev vrnila na ravni poslovanja pred pandemijo še hitreje, kot smo pričakovali. Enako velja za dobičke podjetij. Tako bo na primer agregatni dobiček ameriškega delniškega indeksa S&P 500 že letos za več kot 15 odstotkov višji kot leta 2019. Boljši poslovni rezultati bodo izboljšali sliko vrednotenj delniških trgov, kar bo dolgoročneje nudilo podporo delniškim naložbam.
Vsakodnevno naslovnice finančnih časopisov polnijo vsebine, povezane z naraščajočimi inflacijskimi pritiski in posledično morebitnim opuščanjem pomoči centralnih bank, zaradi potencialnega pregrevanja gospodarstev. Inflacija in opuščanje pomoči predstavlja pritiske na dvig zahtevanih donosnosti obveznic, ki pa so se v zadnjem času umirili.
Za zdaj še vedno prevladuje mnenje, da je inflacija zgolj prehodne narave in da se bo kmalu vzpostavilo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. O tem priča tudi gibanje zahtevane donosnosti za ameriške desetletne obveznice, ki po močni rasti v lanskem in na začetku letošnjega leta od začetka aprila rahlo upada. V Evropi je situacija nekoliko drugačna, vendar se prav tako donosi obveznic nahajajo pod kratkoročnim vrhom, doseženim v sredini maja.
Na nedavnem sestanku je ECB ohranila nespremenjen obseg pandemičnih odkupov vrednostnih papirjev, torej na povišanih ravneh iz drugega četrtletja. Tudi ameriški Fed je denarno politiko do nadaljnjega ohranil nespremenjeno, vendar je s prvimi namigi glede zaostrovanja pričel pripravljati trg na morebitno spremembo. Spremembe bodo najverjetneje postopne ter pospremljene z ustrezno komunikacijo.
Borzni trgi so junija rahlo naraščali z izjemo manjše korekcije ob koncu prejšnjega tedna. Lahko rečemo, da rast poganjajo izboljšana pričakovanja o poslovanju podjetij, močni makroekonomski podatki, ohranjanje spodbujevalne politike ter odsotnost večjih tveganj. Kot ključno oviro za višjo rast delnic pa lahko omenimo povišana vrednotenja in strah pred inflacijo ter ukinjanjem pomoči centralnih bank.
