Heinrich Schaller: »Dvojna kotacija bi lahko povečala likvidnost«

Heinrich Schaller: »Dvojna kotacija bi lahko povečala likvidnost«

Ljubljanska borza snuje kotacijo slovenskih blue chipov tudi na Dunajski borzi. Kot pravi direktor Dunajske borze Heinrich Schaller, interes med slovenskimi podjetji za kotacijo na Dunaju je, a dokončnih odločitev podjetja še niso sprejela. Vzporedna kotacija na Dunaju je sicer po Schallerjevih besedah priložnost za povečanje likvidnosti.

Projekt vzporedne kotacije na Dunajski borzi - ta je od leta 2008 glavna lastnica Ljubljanske borze - je ena od možnih rešitev za oživitev nelikvidnega borznega trga v Ljubljani. Nelikvidnost je sicer tudi odraz krize, a ne povsem, je v pogovoru za STA v Ljubljani dejal Schaller, ki meni, da bi bilo v Sloveniji treba pospešiti postopke privatizacije.

Zbrana mnenja upravljavcev o dvojni kotaciji slovenskih delnic

Ljubljanska borza snuje vzporedno kotacijo najboljših slovenskih podjetij na Dunajski borzi, kar bi lahko zaživelo prihodnje leto. Kakšne so prednosti dvojne kotacije?

Ker je v tem trenutku na slovenski trg zelo težko privabiti mednarodne vlagatelje, je treba slovenska podjetja pripeljati na mednarodni trg. Dvojna kotacija je priložnost za povečanje likvidnosti, pri čemer se je treba zavedati, da bodo morala podjetja za to veliko storiti tudi sama.

Je pa vzporedna kotacija na Dunajski borzi velika priložnost, saj je na Dunaju veliko mednarodnih borznih članov, veliko mednarodnih investitorjev, približno 30 odstotkov jih denimo prihaja iz ZDA. V primerjavi z npr. Varšavsko borzo smo bolj mednarodno usmerjeni, obseg prometa je približno trikrat višji, znaša 63,8 milijona evrov dnevno, v Varšavi le 18,1 milijona evrov, povprečna tržna kapitalizacija podjetij znaša približno 800 milijonov evrov, v Varšavi 174 milijonov evrov.

Kakšen pa je interes slovenskih podjetij za kotacijo na Dunajski borzi?

Podjetja - govorimo o najuglednejših slovenskih podjetjih (blue chipih) - so zainteresirana za vstop na Dunajsko borzo, toda za zdaj pri podjetjih še ni padla nobena dokončna odločitev. Pogovarjamo se, toda treba se je zavedati, da so trenutne možnosti kapitalskega trga omejene. Za podjetja je seveda prihod na bolj likviden trg velika prednost, toda borza ni investicijska banka.

Kolikšni bi bili stroški dvojne kotacije za podjetja?

Točnega zneska, ki je odvisen od tržne kapitalizacije posameznega podjetja, ne morem povedati. Lahko pa ste prepričani, da bo zelo poceni, če bodo sploh kaj plačali.

Na Ljubljanski borzi je likvidnost zelo nizka. Kakšna pa je likvidnost na borzah, ki so še članice CEESEG (poleg Dunajske borze sta to že borzi v Budimpešti in Pragi)?

Likvidnost je nizka povsod. Padla je na vseh trgih, ne samo na trgih skupine CEESEG, temveč tudi, denimo, v Frankfurtu in Londonu. To je seveda odraz krize.

Ali tudi za madžarska in češka podjetja snujete projekt dvojne kotacije?

Ne, z omenjenima trgoma ne načrtujemo projekta dvojne kotacije, ker je interes mednarodnih vlagateljev za ti dve državi večji. Zakaj? Ker gre za večja trga.

Omenili ste, da je nizka likvidnost na kapitalskih trgih odraz krize. Toda, ali je za izrazito nizek promet na Ljubljanski borzi kriva le kriza?

Kriza je seveda glavni razlog, ni pa edini. Po mojem mnenju bi bilo nujno pospešiti postopke privatizacije, saj si mednarodni vlagatelji ne želijo preveč političnega vpliva v podjetjih. Ni nujno, da država v celoti izstopi iz podjetij, v družbah naj obdrži 25 odstotkov plus eno delnico, preostali delež pa proda prek borze. V Avstriji smo kar nekaj privatizacij izvedli prek Dunajske borze.

Zdaj sicer ni pravi čas za prodajo, bi bilo pa treba na seznam za odprodajo uvrstiti vsa podjetja.

Kdaj pa je po vašem mnenju pričakovati okrevanje?

Vse je odvisno od razpleta dogodkov v Evropi. Kapitalski trgi so trenutno precej nervozni, saj na vidiku ni nobene rešitve za dolžniško krizo. Toda ko bo Evropa težave rešila, bodo trgi kmalu spet dosegli višje ravni, a rast seveda ne bo tako izrazita kot pred krizo.

Kako danes gledate na odločitev za nakup Ljubljanske borze?

To je bila v tistem času strateška odločitev in z našega vidika tudi prava odločitev. Trudimo se razviti regionalni trg, ki bo baziral na lokalnih borzah, a bo imel neko ozadje. S tehničnega vidika je povezovanje smiselno in na tem področju velja iskati sinergije.

Ali sploh potrebujete lokalno borzo?

Lokalna platforma je potrebna. V prihodnje pa bomo videli, kako bo. Nimamo nobenih načrtov zapirati Ljubljanske borze, če me to sprašujete. To zagotovo ni naš načrt. Če bi se izkazalo za potrebno, neizogibno, bi seveda to naredili, a v tem trenutku o tem ne razmišljamo.

Kaj pa, če na Ljubljanski borzi tudi čez dve, tri leta ne bo nobenih sprememb, kar se tiče likvidnosti?

To me vprašajte čez dve, tri leta.

Slovenski kapitalski trg je do zdaj večinoma poganjal domač denar ...

To se mora spremeniti.

Kako? Ali so slovenska podjetja dovolj zanimiva za tuje vlagatelje?

Velika podjetja so zagotovo zanimiva za tuje vlagatelje.

Toda z delnicami NKBM se na Varšavski borzi denimo zelo malo trguje. Zakaj je po vašem mnenju tako?

Mislim, da ta trenutek ni pravi za izvedbo dokapitalizacije prek borze, saj je v tako negotovem okolju, v katerem smo se znašli, težko najti dovolj vlagateljev. Poleg tega je veliko odvisno tudi od samega obsega dokapitalizacije. Za večje deleže so veliki vlagatelji bolj zainteresirani, ker vedo, da jih bodo lahko vedno prodali.

Ali je zanimanje tujih vlagateljev tolikšno, da bi lahko imel slovenski kapitalski trg v doglednem času znova spodoben promet?

Na dolgi rok, recimo v dveh do treh letih, da. Seveda pa je v tem trenutku problematičen odnos bank do kapitalskega trga, saj se banke bolj ali manj ukvarjajo same s sabo, ne pa toliko z razvojem kapitalskega trga. To je seveda v tem trenutku popolnoma logično, toda banke so potrebne za razvoj kapitalskega trga.

Do zdaj so se podjetja raja obračala k bankam po posojila, kot da bi se financirala prek kapitalskega trga ...

V prihodnjih letih se bodo podjetja, pa ne samo v Sloveniji, v celotni Evropi, morala vse bolj ozirati na kapitalski trg. Financiranje pri bankah bo potekalo po strožjih kriterijih, dražje bo, zato bo potreba po drugih virih financiranja narasla.

Toda, ali bi lahko denimo Krka prek Ljubljanske borze na dolgi rok pridobila 300 milijonov evrov kapitala, potrebnega za poslovanje?

Mislim, da, bi bila pa potrebna podpora investicijskih bank. Za Krko bi bilo denimo lažje, če bi bila poleg na domačega uvrščena še na en bolj likviden trg, saj bi tako lažje pridobila potreben kapital.

Priporoči članek prijatelju