DZUBOX: Kaj bo premaknilo Ljubljansko borzo?

DZUBOX: Kaj bo premaknilo Ljubljansko borzo?

"Ljubljanska borza zaradi nizke likvidnosti snuje kotacijo najpomembnejših slovenskih podjetij na Dunajski borzi. Cilj kotacije slovenskih blue chipov na Dunajski borzi je privabiti mednarodne vlagatelje. Ali menite, da bi dvojna kotacija lahko opazno izboljšala povpraševanje po delnicah slovenskih podjetij in s tem izboljšala nizko likvidnost?"

Sašo Ivanović, Triglav Skladi:
Dvojna kotacija je samo še en brezupen poizkus uprave Ljubljanske borze, da oživi trgovanje. Delnice domačih podjetij so nizko likvidne iz več razlogov:

Le eno podjetje v kotaciji ima tržno kapitalizacijo večjo od milijarde evrov, vse ostalo je v očeh tujcev mikro kapitalizacija in s tega vidika nezanimivo za portfeljsko naložbo.
Zmanjševanje števila delničarjev ter visoka koncentracija lastništva pri večini podjetij sta idealen recept za nelikvidnost.
Že tako majhna likvidnost bi se z razdelitvijo delnic na dve borzi še dodatno zmanjšala na vsaki izmed borz, kar bi nezanimivost za vlaganje le še povečalo.
Slabo poslovanje podjetij in nezmožnost izboljšanja bilanc nikakor nista magnet za vlagatelje.

Zaenkrat kaže, da je edini recept za povečano zanimanje po domačih delnicah na strani uprav podjetij, če jim uspe zmanjšati zadolženost ter izboljšati kazalnike poslovanja. Do takrat pa bo vsak poizkus oživitve trga zaman.

Gorazd Belavič, Abančna DZU:
Ljubljanska borza v opisanem primeru opravlja svojo vlogo – nudi infrastrukturo, ki pa ne more samostojno izboljšati likvidnosti delnic. Situacijo bi še najbolje razložil tržnik – za uspešno prodajo dobrine, mora podjetje odgovorit na vprašanja o štirih dejavnikih (štirih »P-jih«): kakšen proizvod ponuditi, kako ga promovirati, na katerem prostoru ga ponuditi in koliko računati zanj. Kotacija slovenskih »blue-chip« podjetij na Dunajski borzi predstavlja možen izbor tretjega dejavnika – prostora, kjer naj izdajatelj ponuja svoje vrednostne papirje. Objektivnih argumentov za kotacijo v Avstriji vsekakor ne manjka. Dunajska borza je neprimerljivo večja od Ljubljanske, je bolj likvidna, ima več izdajateljev in več članov . Ravnanje banke NKBM, ki se je odločila za kotacijo svojih delnic na Varšavski borzi, pa daje slutiti, da Dunajska borza vendarle ni najprimernejša za vsakogar. V NKBM so pojasnili, da je k odločitvi pomembno prispevalo zanimanje poljskih institucionalnih vlagateljev – tj. pokojninskih skladov, v katerih so prepoznali dolgoročnejše, stabilnejše lastnike. Morda so v Mariboru tudi predvideli, da bodo delnice NKBM prišle bolj do izraza na borzi, kjer je mediana tržne kapitalizacije podjetij iz finančne industrije približno petkrat manjša od tržne kapitalizacije NKBM in ne trikrat večja kot v primeru Dunajske borze . Kakršenkoli razlog že najdemo, prostor je samo ena dimenzija, ki naj bi jo upoštevalo podjetje.

Slavko Rogan, Alta Skladi:
Sama dvojna kotacija prav gotovo ne bo prinesla pomembnejšega izboljšanja likvidnosti slovenskih delnic. Problem slovenskih delnic je drugje, tako da se morajo najprej izboljšati dejavniki kot so corporate governance, uspešnost (dobičkonost) poslovanja in seveda privatizacija z umikom države iz podjetij (posrednim ali neposrednim). Samo če pogledamo primer dvojne kotacije NKBM, vidimo da praktično ni nobene povečane likvidnosti samo zaradi tega. Verjamem pa, da če bi prišlo do pozitivnih sprememb v zgoraj naštetih dejavnikih, bi tudi delnice slovenskih podjetij prav gotovo postale del portfeljev mednarodnih vlagateljev, ne glede na mesto kotacije.

Aleš Čačovič, Ilirika DZU:
Če se ozremo nazaj v preteklost naše borze in pogledamo na njen vzpon in padec je zgodba o Ljubljanski borzi precej dramatična in podobna razvoju slovenskega gospodarstva. V tem kontekstu nimam v mislih »boom and bust« pojava, ki smo ga na Ljubljanski borzi doživeli v zadnjih 10-ih letih in velja skoraj za obvezni del življenjskega cikla vsakega kapitalskega trga na svetu, temveč sam razvoj Ljubljanske borze, ki z vidika likvidnosti stagnira že 20 let in pri tem ni uspel trajnostno na trg privabiti več kot odstotkov pravega tujega kapitala. Pomemben del vzrokov zato izhaja iz okolja kot so politika, zakonodaja, slabo korporativno upravljanje države kot lastnika pomembnejših podjetjih ter iz relativno nizke tržne kapitalizacije blue-chipov večine pomembnejših izdajateljev.
Zato dvomim, da si bodo podjetja, ki iščejo kotacijo zunaj meja s to potezo bistveno povečala likvidnost svojih delnic ali povečala interes portfeljskih vlagateljev. Le primer so delnice Nove Kreditne banke Maribor v Varšavi. Morda bo na Dunaju večji interes, še posebej, če gre za delnice Krke, kjer gre za relativno najboljše podjetje med slovenskimi blue-chipi. Zato ostajam mnenja, da bi na likvidnost slovenskih podjetji bistveno vplival že samo ustrezen davek na kapitalske dobičke ustvarjen z izvedenimi inštrumenti, posledična vzpostavitev trga z izvedenimi instrumenti kot so denimo terminske pogodbe ter s tem izgradnja boljše infrastrukture borze.

Sara Mravlje, KBM Infond DZU:
Nizka likvidnost na ljubljanski borzi je v veliki meri posledica apatičnosti vlagateljev in razočaranja ob izgubah v zadnjih dveh letih. Slovenci morda na “svoja” podjetja gledamo preveč subjektivno in na slovenski borzi velikokrat odreagiramo tudi bolj čustveno kot racionalno. Mednarodni vlagatelji bi k temu sigurno doprinesli določen del objektivnosti. Na podlagi raziskav, kjer smo primerjali slovenske blue chipe s primerljivimi tujimi, je razvidno, da so v večini primerljiva. Manjša odstopanja se najdejo v določenih sektorjih, vendar številna slovenska podjetja ne ponujajo investitorjem nič manj kot tuja. Podjetja kot so Luka Koper, Petrol, Krka, Gorenje,Telekom…so perspektivna in vsekakor vredna zanimanja. S tega vidika lahko marsikateri naš blue chip pritegne pozornost mednarodnih vlagateljev, kar bi posledično lahko vplivalo tudi na likvidnost in povpraševanje po slovenskih delnicah. Kotiranje slovenskih blue chipov na tujih trgih pa sicer verjetno ne bo ključen dejavnik za boljšo likvidnost. O tem smo se lahko prepričali že ob prehodu na trgovalno platformo Xetra in s kotacijo delnice NKBM na Poljskem trgu. Ključni pomen za izboljšanje likvidnosti slovenskih blue chipov bo imelo predvsem izboljšanje gospodarskega, kot tudi političnega stanja v Sloveniji.

Matej Tomažin, KD Skladi:
Sama kotacija na tuji borzi je sicer lahko osnova za boljšo likvidnost, ni pa nujno razlog. Pomembno je, da slovenska podjetja v povprečju izboljšajo svoje korporativno upravljanje kot tudi uspešnost poslovanja. Skladno s tem se bo vrnilo zanimanje vlagateljev kot tudi likvidnost. Nekatera slovenska podjetja v zadnjih letih aktivno izvajajo predstavitvene seminarje mednarodnim vlagateljem, hkrati pa so nekatere tuje borze že člani Ljubljanske borze. V tem pogledu bi lahko rekli, da pot do slovenskih delnic ni tako zaprta, zato obstaja seveda dvom ali se bo s samo kotacijo na Dunaju likvidnost takoj izboljšala. Je pa res, da se le-ta lahko izboljša v kolikor slovenske delnice prepoznajo kot dobro priložnost tisti borzni člani, ki so aktivni na Dunajski borzi, na Ljubljanski pa ne.

Matej Mazi, NLB Skladi:

V letošnjem letu so se v NKBM že odločili za kotacijo delnic na varšavski borzi z namenom dokapitalizacije in povečanja likvidnosti delnic. Kotacija delnic v tujini, tudi zaradi relativno majhnega deleža prodanih dokapitalizacijskih delnic tujim portfeljskim vlagateljem, ni prinesla tako želene povečane likvidnosti. Namen ljubljanske borze, ki jo je pred leti prevzela ravno dunajska borza, tako verjetno ni samo v poizkusu povečanja likvidnosti delnic največjih slovenskih javnih podjetij, ampak tudi v želji, da slovenska podjetja še naprej kotirajo na borzah, ki spadajo pod okrilje dunajske borze. Prednost kotacije na dunajski borzi pa bodo zagotovo vzdrževalci likvidnosti, ki bi v določeni meri lahko znižali razpon med povpraševanjem in ponudbo delnic. Sami stroški trgovanja z domačimi delnicami na dunajski borzi se bodo kot kaže znižali le velikim vlagateljem, medtem ko bo za male vlagatelje tudi v prihodnje cenejše trgovanje na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Tako je bistveno, da domača podjetja, v želji po povečanju likvidnosti njihovih delnic, najprej izboljšajo korporativno vodenje podjetij in odnose z domačimi  in tujimi delničarji, na povečanje likvidnosti pa bi lahko vplivala tudi država s privatizacijo družb v pretežni državni lasti. Bistvene spremembe bi morale tako temeljiti na povečanju dobičkonosnosti poslovanja, zmanjšanju zadolženosti in širitvi poslovanja na nove perspektivne trge. Z jasno dividendno politiko in izplačili presežnih denarnih sredstev družb lastnikom, z namenom izogibanja odločanju za nove neracionalne projekte posameznih domačih podjetij, katerim smo bili pogosto priča v preteklih letih, bi ljubljanska borza privabila tudi vlagatelje, ki preferirajo vrednostne papirje z visoko dividendno donosnostjo.

Aleš Kavrečič, Primorski skladi:

Po naših pričakovanjih sama vzporedna kotacija blue chipov na Dunajski borzi ne bo opazneje izboljšala povpraševanja. Verjamemo pa, da je to eden od ukrepov, ki bi lahko na daljši rok povečal zanimanje tujih vlagateljev po delnicah slovenskih podjetij. Podobno kot je nedavni prehod na nov sistem trgovalne platforme – Xetra sicer prispeval k temu, da so se domačim borznim članom priključili še štirje tuji (ecetra Central European e-Finance AG, Centrobank AG, KBC SecuritiesNV in Erste Group Bank AG), je likvidnost ostala na nizki ravni. Delež tujih borznih članov je v skupnem prometu v prvi polovici leta 2011 predstavljal le 6,3 odstotka, medtem ko je delež domačih članov predstavljal preostalih 93,7 odstotka. Potrebnih bo še nekaj sistematičnih ukrepov tako na strani odnosa podjetij do tujega kapitala, kot tudi na strani države v odnosu do domačih podjetij in tujih vlagateljev. Pri tem ocenjujemo,da bi morebitno vzporedno kotiranje na Dunajski borzi nekoliko olajšalo podjetjem v procesu pridobivanja svežega kapitala v obliki dokapitalizacij, država pa bi morda dobila dodatne možnosti za umik iz lastniške strukture podjetij, kar bi že samo po sebi povečalo zanimanje tujih vlagateljev po delnicah slovenskih podjetij. Trenutno tudi med domačimi vlagatelji ni pretiranega zaupanja  nad domačimi podjetji, kar se odraža v še bolj nizki likvidnosti in padajočih borznih tečajih. Dokler se ne bo okrepilo domače zaupanje, ne moremo pričakovati, da bodo ta manko nadoknadili tujci.

Gregor Kranjc, Probanka upravljanje:
Dvojna kotacija sama po sebi seveda ne more izboljšati nizke likvidnosti. So pa aktivnosti, ki jih načrtuje Ljubljanska borza skozi njeno večjo povezanost z Dunajsko borzo obetavne. Dostop slovenskih borznih hiš do Dunajske borze, kotacija naših podjetij tam, privabljanje tujih borznih članov, vse to je kvaliteten premik naprej. Naslednja sestavina recepta za večjo likvidnost, je rast dobičkovnih marž  slovenskih podjetij. Te so bile z izjemo Krke in še morda kakšnega podjetja, tudi v dobrih letih podpovprečne in je rast cen delnic v veliki meri temeljila na visokih pričakovanjih in premalo na realiziranih dobičkih. Uspešna podjetja bodo lahko brez težav pridobivala svež kapital. Seveda morajo hkrati s tem strategije državnega lastništva že enkrat preiti iz faz pisanja v fazo izvedbe. Za investitorja ni vznemirljivo kupovati podjetja, v katerem ima država kontrolni delež. In naslednja sestavina, za katero si Ljubljanska borza prav tako prizadeva, je izgradnja baze prihrankov, skozi stimulirano varčevanje v obliki individualnih računov za pokojnino. Tukaj lahko opozorimo še na tolikokrat opevano modrost Poljakov in njihove Varšavske borze. Res je, da je njihova borza velika, prometna in z velikim številom kotacij. A hkrati moramo vedeti, da morajo njihovi pokojninski skladi najmanj 85% investirati v vrednostne papirje, ki kotirajo na domači borzi, kar je precej tvegano. Torej za slovenski trg kapitala je stimuliranje pokojninskega varčevanja koristno, saj se bo nekaj tega denarja steklo tudi na Ljubljansko borzo, seveda pa za omejevanje tveganj  ni dobro pretiravati s sloganom kupujmo domače.

Jure Vrhunec, Raiffeisen Banka d.d.:
O slabi likvidnosti na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev govorimo že kar precej časa. V bistvu smo se z njo začeli soočati s pričetkom globalne finančne krize, ki pretresa svet že od konca leta 2007. Pred tem je bila likvidnost na Ljubljanski borzi zelo dobra in tudi donosnost slovenskih delnic je bila pred krizo, torej v letu 2007, ena izmed najvišjih. Celoten slovenski kapitalski trg je v primerjavi z ostalimi evropskimi še zelo mlad. Zato je, objektivno gledano, njegovo mesto v skupini manj razvitih in nikakor ne med razvitimi evropskimi, kot si morda marsikdo pri nas nerad prizna. Če se osredotočimo samo na gibanje likvidnosti in donosnosti, ugotovimo, da je trend pri nas zelo podoben, kot denimo na balkanskih borzah, ki veljajo za nerazvite in nikakor ne podoben tistemu na razvitih evropskih borzah. Tam so od druge polovice 2008 in do letošnjega avgusta, ko je evropska dolžniška kriza pokazala zobe, namreč beležili rast. Nivoji vrednosti indeksov v letu 2011 pa so se vrnili že zelo blizu pred kriznim nivojem. Kakorkoli, o tej rasti pri nas ni bilo ne duha, ne sluha. Indeks SBITOP nezadržno pada in iz dneva v dan beleži zgodovinsko gledano najnižje nivoje. Torej dogaja se nam podobno kot na vseh »eksotičnih« borzah, med katere sodijo tudi balkanske. Zgoraj opisano jasno kaže na dejstvo, da se v kriznih časih vlagatelji odločajo za varnejše naložbe, v varnejših »krajih«, kamor pa Slovenija zaenkrat zagotovo še ne spada. Ko se bodo zadeve pri nas, predvsem gospodarsko in politično gledano, stabilizirale in umirile, ter ko se bo začrtala neka nova pot na osnovi določenih reform, ki bo ustvarjala produktivnejše in s tem konkurenčnejše okolje, bo tudi slovenska borza zaživela. Dokler država kot takšna ne bo gospodarsko prijazna in urejena, tudi slovenska podjetja ne bodo preveč zanimiva kot naložba, pa najsi kotirajo na domači ali kateri koli tuji borzi.


Tokrat prvič DZUBOX-u dodajamo tudi dva izbrana komentarja neodvisnih  naložbenih strokovnjakov:

Simon Mastnak, Masset Consulting:
Dvojna kotacija bo prinesla nekatere pozitivne učinke, sama po sebi, pa ne more odpraviti težav z nizko likvidnostjo. Po kotaciji na Dunajski borzi se bodo slovenske delnice prvič znašle na trgovalnih zaslonih široke mreže mednarodnih posrednikov, ki so prisotni na omenjeni borzi. Poleg tega bodo slovenske delnice dobile vzdrževalce likvidnosti, ki bodo znatno pocenili trgovanje preko zniževanja skritih stroškov v obliki manjše razlike med ponudbo in povpraševanjem. Končni izplen dvojne kotacije na likvidnost slovenskih delnic pa bo odvisen od nadaljnjih korakov, ki jih bodo storila podjetja in dnevna politika. Slovenska podjetja so relativno majhna. Zaradi tega se bodo morala še posebej potruditi za pritegnitev pozornosti vlagateljev z dodatnimi izboljšavami v poslovanju ter uporabo sodobnih komunikacijskih orodij (organizacijo webcastov, srečanj z vlagatelji, izboljšavami v letnih in kvartalnih poročilih, spletnih straneh in podobno). Le tako bodo pritegnila pozornost investicijskih bank, ki bodo njihove delnice preko trgovalnih priporočil ponujale strankam. Poleg tega pa je pomembna tudi vloga države in bank v njeni lasti. Predvsem ključna za nadaljnjo povezanost slovenskih podjetij s kapitalskim trgom je odločitev o načinu odprodaje nestrateških in zaseženih deležev. Prodaja portfeljskim vlagateljem bi dala trgu nov zagon, saj bi povečala število delnic v prostem obtoku in s tem izboljšala potencial za njihovo likvidnost. Prodaja strateškim lastnikom pa bi na drugi strani marsikatero podjetje privedlo do prevzema in s sčasoma prenehanja kotacije na organiziranem trgu.

Gregor Beguš, Vzajemci:
S strategijo kapitalskega trga, ki jo je Ljubljanska borza sprejela konec 2010, je bila oblikovana dobra osnova za nadaljnji razvoj kapitalskega trga v Sloveniji. V njej so predstavljeni načrti ukrepov na področju izgradnje zaupanja vlagateljev ter ukrepi na strani ponudbe in povpraševanja. S to strategijo so na Ljubljanski borzi zagotovo vzpostavili dobre temelje za povečano kakovost in učinkovitost trga za vse obstoječe in tudi bodoče finančne produkte in storitve.  Vendar pa ves trud ni dovolj, zato je rešitve potrebno iskati tudi drugje. Država je eden ključnih igralcev, ki lahko pomembno vpliva na povečano likvidnost na Ljubljanski borzi z umikom iz strateško za državo nepomembnih podjetij preko javne prodaje delnic. Pomembno vlogo bi lahko država odigrala na način, da bi podobno kot Poljska državljanom ponudila možnosti, da varčujejo v uspešnih slovenskih podjetjih preko t.i. individualnih pokojninskih P računih, ki so podrobneje predstavljeni v študiji »Mednarodna primerljivost rešitev v tretjem stebru pokojninskega sistema in predlog zasnove “P računov” s konceptom implementacije.« Razvoj tretjega pokojninskega stebra bi lahko imel pomembne pozitivne učinke tako na likvidnost kot na stimulacijo dolgoročnega varčevanja.

Priporoči članek prijatelju