Izjemno polletje za vzajemce

Izjemno polletje za vzajemce

Slovenski vzajemni skladi so v prvem polletju letošnjega leta zabeležili skoraj 50 milijonov evrov več vplačil kot pa izplačil. Skupno število vlagateljev se je povečalo za skoraj 5 tisoč na 460.362, kot kažejo podatki ATVP za prvo polletje 2020.

Vzajemni skladi tako v Sloveniji kot tudi na globalni ravni pomenijo eno boljših izbir za varčevalce. V obdobju, ko bančni depoziti prinašajo realno negativne obresti, vlagatelji vedno pogosteje posegajo po vzajemnih skladih.

Preberite tudi: Komentar: Je čas za umik ali čas za nove naložbe?

Ob prelomu leta je skupna višina sredstev v upravljanju v slovenskih družbah za upravljanje (DZU) prvič v zgodovini presegla 3 milijarde evrov. To je bila posledica pozitivnih gibanj in skupnih neto vplačil, ki so jih skladi beležili v letu 2019. Nazadnje se je višina sredstev v upravljanju meji 3 milijard evrov približala oktobra leta 2007. Realno je bilo sredstev v upravljanju takrat več, saj statistika ni beležila sredstev v ID-ih (investicijskih družbah), ki so se v letih po krizi preoblikovali v vzajemne sklade.

Največ zanimanja so vlagatelji letos pokazali za delniške sklade, saj se je število vlagateljev v tej vrsti investicijskih skladov povečalo za največ, in sicer kar za 10.976 na 307.310. Število vlagateljev v delniških skladih je tako najvišje od decembra leta 2012. Če se zanašamo na statistiko spletnega mesta Vzajemci.com, so vlagatelji letos največ zanimanja pokazali za sklade iz tehnološkega sektorja. To so tudi skladi, ki so vlagateljem letos prinesli največ donosa.

Tabela: Tehnološki vzajemci v letu 2020 (3.8.2020 ob 09:00)

Sklad Letos v % 3 leta v % 5 let v % 10 let v %
Infond Technology 16,97 92,10 159,06 395,79
Generali Tehnologija 9,56 59,00 92,62 267,15
ALTA TECH 7,20 41,11 27,51 162,22
NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški 3,13 30,95 67,59 242,35

Vir: Vzajemci.com

Najslabša investicija za naslednjih 5 let so depoziti

Lahko bi rekli, da se dogaja to, o čemer smo začeli pisati že pred dobrim letom: depoziti so zaradi trenutnega dogajanja postali investicija z najslabšim potencialom. Obrestne mere so že danes na ravni, ki je krepko pod stopnjo inflacije. To pomeni, da boste za svoje posojilo banki realno prejeli manj denarja, kot ste ga posodili. Pričakovanja analitikov za prihodnja leta so, da bodo obrestne mere ostale na enaki ravni ali pa bodo še nižje. Pričakovati, da bo inflacija ostala na enaki ravni, pa je po drugi strani nerealno. Vsa likvidnost, ki je nenadoma pritekla na trge, bo v eni točki imela nezanemarljiv učinek na cene in posledično tudi na stopnjo inflacije.

Prvi val migracije depozitov na trge smo doživeli v obliki rasti cen nepremičnin. Drugi val poteka nekoliko širše, saj se je precej sredstev prelilo tudi v druge oblike naložb, kot so investicijske skladi, delnice, obveznice itd.

Industrija vzajemnih skladov se krči. In to je pozitivno.

Po stabilnem naraščanju v zadnjih dveh desetletjih se je število klasičnih vzajemnih skladov v zadnjih nekaj letih znižalo. Družbe za upravljanje ustanavljajo vedno manj skladov, obstoječe pa likvidirajo hitreje kot prej. Dogajanje je pozitivno tako za vlagatelje kot za industrijo, saj se bodo manjši skladi postopoma umaknili s trga.

Slednje bi bilo dolgoročno najkoristnejše za nas kot vlagatelje. Najmanjši skladi namreč niso le mali – so tudi najdražji, kot je pokazala ena izmed zadnjih raziskav, ki so jo opravili pri finančno-analitičnem portalu Morningstar. Stroškovna učinkovitost je že več let vodilo za investitorje v razvitem svetu. V Sloveniji se tega šele počasi zavedamo, a tudi pri nas višina stroškov postopoma prihaja na prvo mesto. V Sloveniji se namreč med več sto skladi, ki so nam na voljo, naložbene politike v veliko primerih prekrivajo. Kateri sklad bo na koncu uspešnejši, če imata oba podobne naložbe? Seveda tisti, ki bo za stroške glede na vrednost enote premoženja sklada odštel najmanj.

A revolucija ne sledi le na prej omenjenem področju, saj bo iztis neučinkovitih ponudnikov s trga vzpostavil nov trg, na katerem bodo prisotni večinoma tisti ponudniki strategij, ki lahko vlagateljem dajo nekaj več (odnos, nove naložbe itd.), njihovih strategij pa ne bo možno preprosto replicirati. Lahko bi celo rekli, da se bo vzpostavilo privatno bančništvo v njegovi najčistejši obliki, kot so ga poznali pred 200 leti. Torej tudi osebni odnos, skrb za člane, nove strategije … pri čemer lahko slovenski ponudniki ravno zaradi svoje majhnosti postanejo svetovni velikani.

Osebno skrbništvo izvajamo tudi svetovalci Vzajemcev. Poslužujemo se all-finance pristopa, pri katerem je na prvem mestu posameznik in njegove potrebe. Neodvisnost in široka paleta ponudnikov pa omogočata, da prejmete za vas najboljšo rešitev. Dogovorite se za svoj termin z našimi svetovalci!

V primeru vprašanj pa pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju