Kako se odzvati na borzne padce? - 3. del

Kako se odzvati na borzne padce? - 3. del

Če sem se v prejšnjih dveh delih posvetil varčevalcem, ki še niso v pokoju, se bom v zadnjem delu posvetil upokojencem, torej tistim, ki so že dočakali trenutek, za katerega so varčevali večji del svojega aktivnega življenja in so v obdobju trošenja svojih prihrankov.

Že na začetku naj poudarim, da se mi zdi pravilo, da morate vse svoje naložbe do upokojitve premakniti v obveznice ali celo denar, nesmiselno. Vprašajte se, ali boste prihranke izplačali naenkrat ali v obdobju več desetletij? Če boste del prihrankov izplačevali še čez 30 let (upajmo, da še dlje), zakaj bi vsa ta desetletja preživeli brez potenciala višjega donosa? In vsi kritiki, ki boste rekli, da je tveganje previsoko, mi odgovorite na vprašanje: Ali bi imeli izgubo (nominalno) v najhujšem 30 - letnem obdobju moderne zgodovine, ki zajema obe svetovni vojni in v vmesnem času še Veliko depresijo? Odgovor vas bo verjetno presenetil.

Neumno se mi zdi tudi poslušati navodila strokovnjakov, ki pravijo, da ne smete nič storiti in zagovarjajo pasivnost. O tem sem že pisal v prispevku, objavljenem leto in pol nazaj, "vsi smo pasivni vlagatelji, dokler ne pride do korekcije". Enostavno se je opredeliti kot pasivni vlagatelj, ko trgi rastejo. A že pri prvi korekciji se izkaže, da je prava slika precej drugačna.

Če ste upoštevali moj nasvet iz prejšnjega prispevka, kjer sem zapisal, da postopoma začnite večati svojo denarno rezervo, potem je ta najverjetneje dovolj visoka. Če na splošno velja, da bi moral posameznik imeti denarno rezervo, ki bo zadoščala za okoli 6 mesecev življenja, bi morali upokojenci imeti finančno rezervo dovolj visoko, da bo zadoščala za nekaj let življenja. V kolikor pride na trgih do krize ravno v trenutku, ko se boste upokojili, je zadnje kar si želite, prodaja naložb na 50 odstotkov nižji ravni. V takem primeru boste lahko mirno črpali sredstva iz naslova denarnih rezerv, naložbeni portfelj pa pustili pri miru, da lahko brez večjih pretresov okreva. Zaposleni vlagatelji lahko obete portfelja še izboljšajo z dodajanjem svežih sredstev ob negativnem gibanju, med tem ko so upokojeni vlagatelji na strani porabnikov, zato lahko previsoka izplačila obete rasti vašega portfelja še dodatno poslabšajo.

Prvi nasvet je, da naj denarna rezerva (na TRR, v denarnih skladih ali drugih denarnih ekvivalentih) znaša toliko, kot nameravate iz svojega portfelja izplačati v dveh do treh letih. S tem boste lahko počakali dve ali tri leta, da se del portfelja iz katerega črpate sredstva (delnice ali obveznice) stabilizira in nadaljuje svojo pot navzgor.

Drugi korak naj bo ocena situacije in po potrebi prilagoditev razmerij med posameznimi naložbenimi tipi, ki odraža vašo situacijo in željeno strukturo. Četudi v preteklih letih niste ciljali na previsoko izpostavljenost delnicam, je po rasti v zadnjem desetletju, vaša izpostavljenost verjetno previsoka. Spet bom poudaril, da za to priporočam storitve Vzajemcev, ki vam lahko podamo oceno vašega napredka, stanja in po potrebi priporočamo prilagoditev ter še naprej spremljamo napredek vašega portfelja.

Tretji korak je že manj všečen, saj pri tem priporočam, da še enkrat ocenite verjetnost, da trenutna višina mesečnih izplačil ne povzroča škode portfelju, saj si ne želite, da vam zmanjka prihrankov. Priporočam uporabo kalkulatorja Vanguard. Z znižanjem višine izplačil boste večji del portfelja pustili nedotaknjen in kot tak bo prinesel več v obdobju rasti. Finančno pismenim upokojencem (in seveda tudi vsem ostalim) priporočam raziskavo od David N. Blanchett, objavljeno na spletni strani OneFPA.org.

Četrti korak je, da vaša izplačila lahko prilagodite trgu in izplačujete tako, da pri tem ne nastane davčne obveznosti. Davku na dobiček se lahko izognete, v kolikor prodate naložbo z izgubo, na drugi strani pa lahko dosežete davčni pobot s prodajo naložb z dobičkom, do višine realizirane izgube. V kolikor s tem ne plačate recimo 10 % davka na dobiček, je to primerljivo z znižanjem mesečnega izplačila, saj bi v prihodnje morali iz naslova izplačil pokriti tudi to obveznost.

V zadnjem, petem koraku, se posvetite stroškom. Glede na razvoj industrije obstaja visoka verjetnost, da na trgu obstajajo naložbe, primerljive vašim, a z nižjimi stroški. V kolikor letni strošek naložb znižate že za odstotek, je to zelo veliko (več, kot vam trenutno plača banka za vaš depozit).

Najboljši nasvet za konec bi vsekakor bil: »V kolikor imate dovolj rezerv, da se posvetite svoji upokojitvi, uživajte življenje, ki ste si ga zaslužili«. Ugasnite novice, ne prebirajte podobnih finančnih prispevkov in se sprostite.

V primeru vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju