Intervju, Damian Merlak: »Migracija kapitala v kripto svetu je stvar sekunde«

Intervju, Damian Merlak: »Migracija kapitala v kripto svetu je stvar sekunde«

Damian Merlak je ustanovitelj menjalnice Bitstamp, je eden najbogatejših Slovencev in eden izmed najbolj vplivnih posameznikov na področju kriptovalut. Merlakovi začetki segajo v leto 2011, ko je skupaj s kolegom Nejcem Kodričem razvil kriptomenjalnico Bitstamp, ki je danes ena izmed najbolj uspešnih na svetu.

Glede na to, kako aktiven je v kriptosvetu ter na projekte, ki jih napoveduje, je jasno, da bomo v prihodnje o njem in njegovem delu slišali še veliko.

Pozdravljeni! Nam lahko poveste več o vaših začetkih v kriptosvetu? Kako ste prišli na idejo o ustanovitvi lastne menjalnice?

Zanimalo me je računalniško programiranje, finance, nove tehnologije. Ko sem leta 2011 postal pozoren na Bitcoin me je ta prevzel s potencialom, ki ga omogoča.

Opazil sem, da je bilo razmeroma težko pretopiti evre v bitcoine. Denar si moral poslati po mednarodni plačilni transakciji, počakati na knjiženje, kar je bilo pogosto ročno in neažurno. In edina kriptomenjalnica ‑ MtGox ‑ je takrat dobro služila. Dobil sem idejo, da lahko primerljiv poslovni model narediš pravzaprav kjer koli. Ni trajalo dolgo, da sva z Nejcem Kodričem ustanovila podjetje, ki se je pričelo ukvarjati z menjavo denarja (t.i. fiat, op.p.) za bitcoine.

Kako dolgo je trajalo, da ste se začeli zavedati, kako uspešna je v resnici postala vaša ideja?

Obstajale so bolj butične menjalnice in seveda Mt. Gox. Ko je ta propadel in so navdušenci iskali zatočišče, so pričeli odpirali račune na Bitstampu. Spremljaš zadovoljstvo in število aktivnih uporabnikov.

Veliko menjalnic je v vmesnem času propadlo, mi pa smo rasli. Ko opazuješ rezultate in imaš zdrave temelje ter poštene namene, veš, da si na uspešni poti.

Blockchain je le ena izmed tehnologij, ki naj bi omogočale popolno sledljivost in nespremenljivost zapisov. Ste seznanjeni tudi z drugimi tehnologijami? Kaj menite o njih? Bomo v prihodnosti videli zaton blockchaina, ki ga bo nadomestila kakšna podoba ampak boljša tehnologija? Kako bo to vplivalo na Bitstamp?

Nasprotno. Blockchain ni zgolj bitcoin, je več. Mislim, da se poslovni modeli šele dobro spogledujejo s to tehnologijo. Nenazadnje veliko družb šele pričenja z digitalizacijo poslovanja. Iz konceptov počasi prehajamo v fazo prvih uporabniških izkušenj. To bo še dolga pot, da postanejo modeli splošno uporabni. Težko danes govorim o novih tehnologijah, ki bi lahko blockchain nadomestile, saj se z uporabnostjo niti še ne srečujemo v večjem obsegu. Blockchain bo zaznamoval to dekado, kaj bo prinesel tehnološki napredek pa počakajmo.

Bitstamp je ključen subjekt, ki zagotavlja prehodnost med obema ekosistemoma ‑ realnim in kripto. In dokler bosta obstajala oba, ima možnost za obstoj tudi Bitsamp.

Zakaj ste se odločili za nov projekt, tj. Tokens.net (kripto‑to‑kripto menjalnica), če ste že lastnik kriptomenjalnice Bitstamp (fiat‑to‑kripto, kripto‑to‑kripto)? Vidite sinergijske učinke ali si bosta projekta konkurirala?

Bitstamp ohranja strategijo menjalnice fiat v kripto in obratno. Imamo veliko polje novih virtualnih valut ter projektov, ki se financirajo z žetoni preko ICO (initial coin offering oz. prva izdaja kovancev, op.p.). Mislim, da je potrebno tudi tem podpornikom zagotoviti ustrezno infrastrukturo. Menjalnici sta komplementarni po dejavnosti.

V čem se bo Tokens razlikoval od obstoječih uveljavljenih kriptomenjalnic? Boste hitrejši, sposobni prenesti večje volumne, regulirani v EU, itd.? V kakšnem obdobju pričakujete, da bi lahko postali pomemben igralec na področju kripto‑to‑kripto menjalnic? Do konca leta?

Mislimo rasti organsko, bo pa sektor pod velikimi izzivi v prihodnje, kar lahko pomeni tudi hitrejšo rast, kot načrtujemo

Mi smo že v javnem dokumentu poudarili, da bomo gradili na uporabniški izkušnji in transparentnosti. Ali bo promet na platformi resničen, si bo lahko izračunal vsak sam. Ker gradimo novo platformo, bo ta sposobna večjega obsega in bo bolj robustna. Marsikatera platforma je imela velike težave konec lanskega leta. Mi poskušamo predvideti čim več zahtevnih okoliščin v procesnem in arhitekturnem delu razvoja. Mislimo rasti organsko, bo pa sektor pod velikimi izzivi v prihodnje, kar lahko pomeni tudi hitrejšo rast, kot načrtujemo.

Običajno projekti na veliko oglašujejo potek razvoja, vi in vaša ekipa pa ste izredno skrivnostni. Če odmislimo kakih 15 tvitov in eno izjavo izpred nekaj tednov z vaše strani ni prav veliko informacij. Glede na malo FUD‑a vam očitno skupnost precej zaupa. Se bo z lansiranjem produkta zadeva spremenila? Gre vse po planu?

V javnem dokumentu smo navedli datume in teh se držimo. Sicer pa nismo nič skrivnostni. Vse delamo javno in transparentno. Sem pa že večkrat poudaril, da je za nas ključen produkt in nam je predvsem v interesu, da so informacije, ki jih podajamo, vredne časa, ki nam ga posameznik ob tem nameni. Veliko projektov je po moje tukaj prešlo meje in uporabniki včasih težko izluščijo iz vsebine kaj točno je sploh namen vsakokratnega sporočila in kakšna je povezava z izhodiščnim produktom. Tako se nekateri izdajatelji vede in namenoma ali pa nevede oddaljujejo od njihovega primarnega cilja. Nam je v interesu, da si ljudje dokument preberejo, ko imajo čas, in da razumejo kako je informacija povezana z našim poslanstvom. Odzivi so pozitivni, število oseb, ki prebere naša sporočila, pa je visoko.

V kakšnem času (po optimističnem scenariju) pričakujete, da se bo uredila regulacija na EU ravni? V 2018/2019 ali bistveno kasneje? Boste kot Bitstamp in kot Tokens na to pripravljeni?

Pogosto posamezniki o tem sektorju govorijo, kot da je divji zahod, da je vse prepuščeno samemu sebi. To ni res. Del regulacije obstaja in Tokens je del tega. Obstaja poslovni subjekt, imamo urejeno poslovanje z bankami, imamo zaposlene, poročamo kot je potrebno. Tudi druga zakonodaja je za nas relevantna in jo upoštevamo, kadar je to potrebno ‑ recimo uredbo EU o preprečevanju pranja denarja in o varovanju osebnih podatkov. Mi smo že del nekega ekonomsko‑političnega prostora. Je pa res, da ta ozka dejavnost ni podvržena specifičnim ureditvam. Recimo nimamo neposrednega regulatorja, kot je centralna banka, agencija ali urad. Toda, je regulacija res potrebna za vsako dejavnost v vsakdanjem življenju? Mislim, da so stvari že v veliki meri jasne in determinirane. Nenazadnje, tudi t.i. vidik samoregulacije je že močno prisoten in se še povečuje in ocenjujem, da pri resnih igralcih po uvedbi te “formalne regulacije”, če ali ko bo enkrat do tega prišlo, ne pričakujem bistvenih sprememb. Mislim, da bo samo še več dodatnega poročanja in posledično povišanih stroškov poslovanja.

Veliko se govori o tem, da je Slovenija na kripto področju velesila. Se s to trditvijo strinjate? Ali je samo naša percepcija taka? S pogledom nazaj se namreč pogled malce razjasni in vidimo, da smo okrog novega leta doživeli vrh oz. pok balončka in ravno tako se je takrat nehalo vsakodnevno o tem govoriti. Se po drugih državah tudi tako obširno pogovarjate o tem?

Ko bo EU dala smernice, Slovenija ne bo mogla odigrati svoje vloge. Smo majhno in nepomembno gospodarstvo, a bi bili lahko agilni v svetu velikih

V Sloveniji se je lansko leto veliko govorilo o tem, da smo hitri, prvi, najboljši. Kaj se zgodilo? Globalni čas teče 24/7, ta sektor dela nepretrgoma, brez vikendov in praznikov. Tekma je globalna, konkurenca neusmiljena. Vsak poslovni subjekt išče svoj prostor, države tekmujejo pri vzpostavljanju pogojev. Vedo kaj take nove dejavnosti v digitalni dobi prinašajo ‑ visoko kvalificiran kader, dobro plačana delovna mesta, kritično maso za tehnološke preboje, blaginjo. V Sloveniji pridemo na žalost vedno do istega fenomena. Ko potrebujemo implementirati rešitev, nastane problem. Ne znamo dajati enostavnih, fundamentalnih rešitev. Zdi se mi, da ima zakonodajalec vedno težavo, ker misli, da mora predvideti vsakršno podrobnost, da ne bi bilo t.i. zakonskih lukenj, da uradniki točno vedo po katerem členu zakona operirajo in da lahko mirno spijo. Ne urejamo področij v konceptualnem pogledu, z neko vizionarsko širino. Kasneje praksa v sodelovanju med subjekti utira pot, se prilagaja. Ko se odkrije neka težava, se ljudje pogovorijo in najdejo optimalno rešitev za državo, sektor in ljudi. Za konkurenčni nastop na globalnem trgu. Mi smo že zamudili vsaj pol leta. Nemčija in Francija sta na sestanku G20 v Argentini dali jasni signal, da so inovacije pomemben člen evropskega poslovnega okolja in izgleda, da Evropa ne bo šla po poti represivne regulacije kot je v ZDA, nameravata pa to področje vsekakor skupaj urejati na evropski ravni. Ampak, ko bo EU dala smernice, Slovenija ne bo mogla odigrati svoje vloge. Smo majhno in nepomembno gospodarstvo, a bi bili lahko agilni v svetu velikih, zato pa bi morali teči hitreje, bolj preudarno in nekaj tudi tvegati. Enkrat, ko se preštejejo veliki, odpademo.

Migracija kapitala v kripto svetu je stvar sekunde. Tega pa se odgovorne družbe in države zavedajo. Zato iščejo načine kako pritegniti ideje, ljudi in kapital. Lahko vidite, koliko visoko kvalificiranih in dobro plačanih delovnih mest so odprli pretekli ICO‑ti v Sloveniji. Ključno je okolje v katerem delaš. Subjekti iščejo stabilnost in predvidljivost. Napačna poteza in kapital bo šel drugam in z njimi tudi kader in ideje.

Damian Merlak je ustanovitelj menjalnice Bitstamp, foto: Vladimir Habjan
Damian Merlak je ustanovitelj menjalnice Bitstamp, foto: Vladimir Habjan

Veliko potujete po svetu zato imate širši pogled na celotno sliko. Kateri deli sveta trenutno največ posvečajo implementaciji blockchaina? Azija? Obstaja kakšen use‑case, kjer govorimo o realni uporabi blockchaina? Mnenje je namreč, da 99% projektov nima še ničesar za pokazati.

Azija je seveda poglavje zase. Tukaj sta zelo močni Južna Koreja in Japonska, kjer v glavnem opažamo uporabo kriptovalut kot menjalnega sredstva, saj je omogočeno plačevanje blaga in storitev s kriptovalutami po trgovinah, restavracijah, mestih. Kitajska je pomembna zaradi števila prebivalcev, a v glavnem uporabljajo kriptovalute za investiranje. Ker se organi bojijo nenadzorovanega odliva kapitala, so do neke mere restriktivna država. Zelo močne so posamezne evropske države, recimo Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija, Švica omogoča celo plačevanje nekaterih javnih taks. ZDA so s FATCA zelo omejile sprejemljivost Američanov za kakršno koli poslovanje, zato so ameriške zgodbe bolj introvertirane, usmerjene na notranji ameriški trg. Nekaj je aktivnosti v Južni Ameriki, Avstralija ni zanemarljiva. Afrika seveda zaostaja.

Trenutni modeli pač omogočajo to, da jih v selekciji odpade manj, jih pa zato posledično več ne naredi naloge

Kot sem prej omenil, obstajajo posamezni uporabni primeri. Recimo mednarodne plačilne transakcije, ki so včasih trajale nekaj dni, bile razmeroma drage, koristile infrastrukturo večih korespondenčnih bank, pa še to pogosto z ročnim knjiženjem, se sedaj odvija preko p2p (peer‑to‑peer, op.p.) protokolov v nekaj sekundah. Pa sklepanje bilateralnih transakcij v energetiki. So pa to, kot rečeno, še testni primeri. Dolga pot nas čaka, preden bodo centralne banke dovolile take transakcije na sistemski ravni. Hitreje se bo uporabnost tehnologij po moje pričela s projekti, ki temeljijo na zbiranju sredstev preko ICO. Te družbe, če odmislimo tiste, ki nimajo poštenih namenov, se lotevajo res zanimivih in uporabnih stvari.

Naj dam primer s hipotetičnimi števili. Razlika pri tradicionalnem financiranju preko skladov tveganega kapitala ali bank na eni strani in crowdfunda ali ICO‑ta na drugi, je zgolj ta, da je pri tradicionalnih oblikah že v fazi selekcije odpadlo 95% idej, nadalje pa jih 90% nikoli ni prišlo do cilja. Se pravi je uspelo samo petim promilom idej. Trenutni modeli pač omogočajo to, da jih v selekciji odpade manj, jih pa zato posledično več ne naredi naloge. Toda na koncu ponovno pridemo do petih promilov, mogoče kaj več, ker se financirajo tudi taki, recimo vizionarski projekti, ki bi bili morda preveč abstraktni za klasično financiranje. Res pa je, da ljudje izgube bolj čutijo, ker so individualne, zato percepcija, da je v agregatu tega več.

V nekaj mesecih bodo morali številni ICO‑ti pokazati prve rezultate. Kako se bodo investitorji odzvali, ko se bodo določene zgodbe zaključile? Smo že v fazi, ko jih grabi obup?

Drži. Pravijo, da investitorji glasujejo z nogami, kar pomeni, da če nisi z nečim zadovoljen, prodaš in greš. Kar zadeva same ICO‑te, so ti zbrali sredstva in je to v večini primerov premoženje te projektne družbe, ki stoji za ICO‑tom, in to s tržno vrednostjo žetonov neposredno nima nič. Žetoni podajajo pričakovanja o menjalni in uporabni vrednosti samega produkta, ki ga bo moč z žetoni unovčiti. Zato je v tem delu ključno kako uspešno so ICO‑ti ta denar porabili in kaj je realno moč pričakovati. Obstajata dva ekstrema ‑ lahko so porabili malo in imajo produkt, ali pa so porabili vse in ni produkta. Kje je kdo, ve vsak zase. In to se bo odražalo na ceni žetonov. Drugo je premoženje podpornikov. Konec leta je zaznamovala izrazita rast, prvi kvartal pa silovita korekcija. In če v takih trenutkih podporniki ugotovijo, da ekipa ne daje rezultatov, in je to percepcija množice, projekt zapustiš in prodaš žetone.

Kaj bi vi svetovali mladim, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot?

Spremljati je potrebno dogajanje okoli sebe. Če si pasiven, gredo stvari mimo tebe. Vpet moraš biti v mednarodne tokove. Pogled do Ljubljane je premalo. Postaviti si moraš velik, realen in z malo sreče uresničljiv cilj. Poskušajte sodelovati s podjetji iz panog in dejavnosti, ki vas zanimajo, in to že zelo zgodaj, še ko se izobražujete.

David Vegelj in Myhajlo Todurov sta člana Naložbenega odbora Vzajemcev. 

Priporoči članek prijatelju