Katere so alternative nizko donosnim depozitom?

Katere so alternative nizko donosnim depozitom?

V času nizko donosnih depozitov posamezniki iščejo različne načine, kako na enostaven in čim manj tvegan način investirati lastna sredstva tako, da bo višina donosa presegla stopnjo inflacije.

Depoziti veljajo za ključen in najpogostejši način dolgoročnega varčevanja Slovencev. Priljubljeni so predvsem pri posameznikih, ki se ostalim naložbam izogibajo zaradi slabega poznavanja, pri depozitih pa jih navdušuje predvsem ideja garantiranega vračila glavnice. Depoziti danes sicer še vedno zagotavljajo garancijo na glavnico do višine 100.000 evrov, vendar so njihove obrestne mere tako nizke, da ne dosežejo več stopnje inflacije, ki bo po izračunih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v letu 2017 dosegla 1,4 odstotka. Sedanja in tudi v bodoče pričakovana monetarna politika Evropske centralne banke (ECB) ne vzbuja pričakovanj, da se bo situacija v naslednjih letih kakorkoli izboljšala. Pričakujemo torej srednjeročno obdobje, v katerem bo denar na bankah zaradi nizkih obresti in višje inflacije, izgubljal realno vrednost.

Poglejmo sedaj alternativne naložbe, v katere lahko investiramo svoja sredstva, če se ne odločimo za depozit. V tabeli so razvidni tveganost, likvidnost, minimalna višina vložka in srednjeročno pričakovana donosnost alternativnih naložb.*

Tabela 1: Produktne alternativne bančnim vlogam

*Opombe: 1) Pričakovani nominalni letni donos za obdobje petih let. 2) Sklad desetletnih državnih obveznic; donos do dospetja. 3) Neto donos iz najemnin, ocena za Ljubljano, Slovenija. 4) Skladi, ki vlagajo v nepremičnine, ne delnice nepremičninskih podjetij. 5) Dividendna donosnost. 6) Tveganost ocenjujemo na lestvici z nizko, srednjo in višjo stopnjo. Nizko tveganje je zanemarljiva možnost izgube razpršenega portfelja naložb na več kot 10-letno obdobje, srednje tveganje pomeni nekaj možnosti izgube glavnice na daljše obdobje in višje tveganje je povprečna možnost izgub (pri čemer s povprečno mislimo na tako leto, ki se v financah pojavi enkrat na 5 let). 7) Likvidnost ocenjujemo preko možnosti nakupa in prodaje po pošteni ceni v določenem času. Visoka likvidnost pomeni prodajo in nakup v nekaj dneh, srednja likvidnost v nekaj tednih, nizka likvidnost v nekaj mesecih ali letih. 8) Nizek vložek je do 5000 €, srednji do 20.000 €, visok nad 20.000 €.

Skladi denarnega trga

Skladi denarnega trga so lahko zelo dobra alternativa depozitom, saj so bistveno bolj likvidni in razpršeni, vendar ne nudijo zaščite glavnice. Donosnost je podobna kot na depozitih, saj so v osnovi sestavljeni iz depozitov, zakladnih menic in komercialnih zapisov. Trenutno so donosi skladov denarnega trga zelo nizki.

Obveznice in obvezniški vzajemni skladi

Naložba, ki nudi zajamčen donos v obliki letnih obresti in prav tako jamči izplačilo glavnice, je obveznica. Obveznice sodijo med zelo varne naložbe z minimalnim nivojem tveganja. V primeru državnih obveznic velikih svetovnih držav je to tveganje resnično nizko, saj je možnost da ne bi prišlo do poplačila zanemarljivo nizka. Žal pa je realni donos takšnih obveznic trenutno zelo nizek. Bolj tvegane podjetniške obveznice imajo višje obresti, toda obstaja možnost, da gre podjetje v stečaj in kot upnik niste poplačani v celoti. Zato bi nepoznavalcem bolj kot posamezne obveznice priporočali obvezniške sklade, ki s svojo razpršenostjo poskrbijo za znižanje tveganja naložbe. Pri tem se je treba zavedati, da se z obveznicami trguje tudi na borznem trgu, zato je vrednost obveznice tista, ki vpliva na vrednost obvezniškega sklada in tako posredno na vrednost vaše naložbe.

Plemenite kovine

Plemenite kovine in surovine sodijo med realne naložbe, ki so na daljši rok primerna zaščita proti inflaciji. Prav tako so dokaj likvidne, zato so lahko v določeni meri alternativa depozitu, če jih ne kupujete po previsokih cenah. Ker vrednost plemenitih kovin zelo niha, je trenutek nakupa zelo pomemben, zato priporočamo predvsem periodične nakupe iz znanih kovnic. Pomembno je vedeti tudi, da se manjše količine zlata prodajajo po cenah, ki so višje od tržne vrednosti npr. unče zlata. Zato mora borzna cena zlata zrasti včasih tudi za več kot 30 odstotkov, da boste s prodajo manjše količine pridobili vloženo glavnico. Na dolgi rok in ob morebitnih šokih na finančnih trgih pa je zlato razmeroma varna naložba, ki načeloma ohranja vrednost.

Nakup nepremičnine

Nakup stanovanja kot nadomestilo depozita je lahko primerna izbira, če stanovanje oz. nepremičnino kupite v dobrem stanju in po ugodni ceni ter imate še nekaj sreče s plačilno disciplino najemnika. Realna donosnost je praviloma nekaj odstotnih točk nad inflacijo, likvidnost pa je izredno omejena. Veliko Slovencev ob misli na investiranje najprej pomisli na nakup nepremičnine, zato verjetno ne boste ne prvi in ne edini na trgu. Manjše nepremičnine, kot so npr. garaže, so lahko zelo zanimiva izbira, saj so precej cenejše, denarni tok je lahko dober, likvidnost pa je precej višja kot pri stanovanjih ali večjih nepremičninah.

Nepremičninski sklad

Če se nočete ukvarjati z omenjenimi problemi, ki smo jih opisali zgoraj, potem lahko sredstva investirate v nepremičninske sklade. S tem se izognete ukvarjanju z najemniki, dosežete razpršenost in odpravite problem z likvidnostjo, na drugi strani pa tudi vrednost nepremičninskih skladov lahko zaniha, kar je odvisno od trenutnega borznega razpoloženja. Garancije na vložena sredstva v tem primeru ne dobite.

Nakup zemljišča ali gozda

Posameznik, ki želi ohranjati vrednost premoženja na dolgi rok, lahko svoja sredstva investira tudi v nakup nezazidljivega ali zazidljivega zemljišča, gozda ali drugih oblik kmetijskih zemljišč. Pri nezazidljivih zemljiščih lahko upate, da bodo nekoč postala zazidljiva, pri zazidljivih pa, da jih bo nekdo pripravljen kupiti po višji ceni. V obeh primerih bi morala vrednost zemljišč na daljši rok rasti usklajeno z inflacijo. Če ste vajeni dela v gozdu in imate tudi vse potrebne pripomočke, potem je takšna naložba še primernejša in zanimivejša. Seveda je tudi pri gozdu možno, da izgubite del vložene glavnice, spomnite se namreč težav, ki sta jih v zadnjih letih povzročila žled in lubadar.

Delnice podjetij z dividendami

Stabilna, zrela in dobro vodena podjetja običajno izplačujejo dividende. Višina izplačanih dividend praviloma niha bistveno manj kot vrednost samih delnic. Naložba v podcenjene delnice je lahko izredno zanimiva dolgoročna naložba. Košarica vsaj tridesetih podjetij iz različnih sektorjev in geografskih regij vam prinese visoko stabilnost ter likvidnost, kar sicer lahko dosežete z naložbo v delniški sklad. Nikar se ne osredotočajte na visokodividendne delnice, saj so te z razlogom poceni. Trenutno je na razvitih trgih težko dobiti podcenjene dividendne delnice, saj so vas v zadnjih nekaj letih številni investitorji že prehiteli. Po drugi strani je Slovenija lahko še zelo privlačna, čeprav ima manjši problem z likvidnostjo.

Skladi zasebnega kapitala

Skladi zasebnega kapitala so izredno zanimive naložbe, ki svoja sredstva v veliki večini vlagajo v podjetja in se tako zavarujejo proti inflaciji. Njihova razpršenost je ogromna, upravljanje tako sredstev kot samih podjetij pa je profesionalno, zato so lahko primerna izbira za vsakega investitorja. Ker pa so sredstva v teh skladih običajno vezana za pet, sedem, deset ali petnajst let, marsikateri investitor noče ali ne more investirati na tak način. Ta problem so zaznali tudi upravljavci skladov, ki so začeli ponujati sklade zasebnega kapitala, kjer se sredstva izplačujejo mesečno, in sicer neposredno na vlagateljev račun. Tudi v teh skladih so sredstva vezana, vendar se z mesečnim izplačevanjem sredstev poskrbi za določeno stopnjo likvidnosti. Zaradi visoke razpršenosti in vlaganja v realni sektor na daljši rok, lahko ti skladi dosegajo zanimive letne donose, ki so po stroških in davkih primerljivi delniškim trgom, vendar so precej bolj predvidljivi. Po zaključku naložbenega obdobja se izplača tudi glavnica, ki je lahko še oplemenitena, če so upravljavci sklada dobro opravljali svoje delo. Obstajajo tudi skladi zasebnega kapitala, ki enkrat letno izplačujejo ustvarjen donos. Nekateri imajo donos celo fiksen oziroma visoko predvidljiv, vendar pa taki skladi niso popolnoma likvidni. Običajno minimalno trajanje vezave sredstev je tri ali štiri leta, pri čemer je glavnica po izteku vrnjena. V teh skladih se sredstva investirajo v kombinacijo različnih naložb; nekateri jih vlagajo samo v obnovljive vire energije, drugi v nepremičnine, tretji v različna podjetja, nekateri pa v vse omenjene možnosti. Prednosti takih skladov sta visoka varnost in predvidljivost, glavna slabost pa pomanjkanje likvidnosti.

Zgoraj navedene možnosti so dokaj znane širši javnosti, a obstajajo še manj znani načini. V nadaljevanju podajamo možnosti, ki v tabeli niso zajete, saj so zahtevnejše, imajo večji razpon donosa, tveganosti in likvidnosti, povprečni vlagatelji pa se jih ponavadi ne poslužujejo. So pa lahko zanimiv dodatek za bolj poučene vlagatelje, ki imajo čas, voljo in sredstva.

Valute

Višina inflacije ni enaka po vsem svetu, prav tako pa prihodnost ene valute ni odvisna od druge. Investitor to lahko izkoristi na tak način, da del svojih prihrankov zamenja v različne valute. Verjetnost, da bodo vse valute propadle ali izgubljale vrednost v istem trenutku, je na krajši rok precej nizka, likvidnost pa izredno visoka, če le ne uporabljate preveč 'eksotičnih' valut. Priporočamo, da investirate v osem glavnih svetovnih valut, ter dodatno v ruski rubelj, brazilski real, indijsko rupijo in kitajski juan. Zamenjavo lahko opravite na večini bank. Donos vnaprej je neznan in je višji na valutah z visoko obrestno mero, glavnica pa ni garantirana.

Dajanje posojil

Zanimiva in pogosto spregledana možnost je dajanje posojil fizičnim in pravnim osebam. Pri tem si lahko donos in dobo določite sami, če seveda kreditojemalec sprejme vaše pogoje. Glavnico lahko zavarujete tako, da od kreditojemalca zahtevate, da na vas prepiše svoj avtomobil, stanovanje ali drugo premoženje najmanj v vrednosti danega kredita. Če vse opravite, kot je treba, potem se vam za glavnico ni treba bati. Obstaja pa tudi množica spletnih strani, kjer lahko opisano opravite preko spleta, pri čemer se vaša sredstva ne posodijo le enemu kreditojemalcu. Ti so tudi 'preverjeni' s strani upravljavca določene spletne strani, dobra stran pa je tudi enostavna papirologija, ki je potrebna za izvedbo postopka. Donosi so višji kot pri trenutnih depozitih, likvidnost pa deloma omejena.

Odkup terjatev

Lažja, cenejša in hitrejša rešitev kot dajanje posojil je odkup terjatev priznanih podjetij. Te so načeloma vedno poplačane. Danes tudi v Sloveniji že obstaja borza terjatev, kjer lahko opravite nakup določenih terjatev. Večinoma je diskont v območju med 0,5 in 1 odstotkom na dobo 30 do 60 dni. Če izbirate državna podjetja, potem je verjetnost poplačila terjatve skorajda stoodstotna. Zneski, ki jih lahko investirate na tak način, se začnejo pri nekaj tisočakih. Borza terjatev za nepoznavalce ponuja tudi možnost investicije v neke vrste sklad, kjer nato terjatve izbirajo profesionalci in tako poskrbijo za primerno razpršenost.

Pri naložbah je razpršitev izredno pomembna. S kombinacijo dveh, treh ali več omenjenih naložb bi morali dobiti najvišjo varnost, okvirno garancijo in primerno likvidnost. Svetujemo vam, da uporabite možnosti, ki so na voljo, saj bodo bančne obresti še nekaj časa ostale zelo nizke.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na david.vegelj@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju