Za mnenje glede turškega trga smo povprašali tudi slovenske analitike, saj številni vzajemni skladi delež sredstev vlagateljev investirajo tudi v turške delnice.
Turčija velja za eno izmed držav, kamor upajo investirati le najbolj pogumni vlagatelji. Država se spopada z veliko problemi, povezanimi z notranjo politiko, monetarno politiko ter begunsko problematiko. Pa vendar, če pogledamo bližje, so vrednotenja na turškem trgu ugodna, tako da je smiselno razmisliti, vsaj za mesečne varčevalce, tudi o izpostavitvi turškemu trgu.
Čeprav se turški borzni indeks nahaja blizu najvišjim ravnem, so vlagatelji zaradi padca turške lire še vedno večinoma v rdečem. Če pogledamo vzajemne sklade, ki sredstva vlagateljev investirajo izključno v delnice turških podjetij, so v zadnjem letu ostali približno na izhodiščni vrednosti. Vendar statistika ne kaže prave slike, saj nihanje od najnižje do najvišje vrednosti v vmesnem času dosega višino nekaj deset odstotkov.
Za mnenje glede turškega trga smo povprašali tudi slovenske analitike, saj številni vzajemni skladi delež sredstev vlagateljev investirajo tudi v turške delnice.
Peter Jenčič, vodja delniških naložb v družbi ALTA Skladi: »Turški delniški indeks BIST-100 se v lokalni valuti bliža rekordnim vrednostim, vendar pa je zaradi dramatičnega upada lokalne valute vrednost v evrih prej bližje najnižjim nivojem v zadnjem desetletju. Tudi vrednotenja so zelo nizka, še posebej, če analiziramo vrednotenje turških bank. Turčija je v letošnjem letu tudi s strani druge bonitetne agencije doživela znižanje bonitetne ocene (Fitch na BB+, pred tem že Moody's na Ba1). Razlogi, ki jih bonitetne agencije navajajo za znižanje izgledov pa so:
• notranje politične narave – Predvsem zaradi verjetnosti, da bo predsednik Erdogan v kratkem sklical referendum o predsedniškem sistemu, ki bi še učvrstil moč vladanja predsednika. Alternativno se omenjajo možnosti, da bi se Turki še enkrat podali na predčasne parlamentarne volitve, kar bi bilo oportuno dejanje vladajoče stranke, saj trenutne razmere na političnem področju v Turčiji nakazujejo na zgolj dve stranki, ki bi presegli 10-odstotni parlamentatni prag. To bi posledično pomenilo tudi relativno več glasov »Erdoganovi« stranke AKP.
• Zunanje politične narave – Predvsem bližina konflikta v Siriji ter ravnanje z begunci.
• Gospodarsko-monetarni razlogi – Zmanjšana kredibilnost centralne banke, saj predsednik Erdogan pritiska na centralno banko naj zniža obrestne mere, čeprav razmere v državi niso primerne za vodenje ekspanzivne denarne politike. Turčija zaradi primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance (tradicionalno preko 3 odstotke BDP, zadnji podatek znaša -3,8 odstotka) in upada vrednosti lire uvaža inflacijo, s čimer se znižuje tudi kupna moč lokalnega prebivalstva. Ni odveč izpostaviti, da je Turčija zaradi permanentnih potreb po zunanjem financiranju in nizkega deleža deviznih rezerv precej ranljiva na morebitne zunanje šoke ter tudi v predvidljivem okolju zviševanja obrestnih mer v ZDA.
Vendar pa je ob vseh teh tveganjih potrebno omeniti, da so vlagatelji od konca januarja, ko je Fitch znižal bonitetno oceno Turčije, v evrih zaslužili več kot 11 odstotkov. Turška lira se je v tem obdobju proti evru okrepila za približno 7 odstotkov in glede na to, da lira še naprej ostaja močno podcenjena (vendar po mojem mnenju predstavlja tudi glavno tveganje) in ponuja vlagateljem ob obratu sentimenta še naprej povsem razumno razmerje med tveganjem in pričakovanim donosom.«
Anja Cajner, NLB Skladi: »Vrednotenja turških delnic so za razliko od preteklih let postala ugodna in že manjše znižanje pesimizma bi lahko precej dvignilo tečaje delnic, a menimo, da je tak scenarij zaenkrat manj verjeten. Vladajoča stranka AKP je na oblasti vse od leta 2002 in svojega položaja noče izgubiti. Tako ne čudi, da so se Turki izogibali težkim reformam, poleg tega so si dovolili hitro rast plač od leta 2008, kar pa se zdaj odraža v stagnirajoči produktivnosti. Glede na to, da sta se pri Turčiji kot pomembni prednosti vedno omenjali mlada in poceni delovna sila, predstavlja izgubljanje konkurenčnosti precejšnjo težavo prihodnji rasti turškega gospodarstva. Pod vodstvom predsednika Erdogana tudi v bližnji prihodnosti težko pričakujemo zasuk pri reformah. Dodatno ne gre izključiti novih konfliktov na Bližnjem vzhodu, v katerih bi verjetno pomembno vlogo odigrala tudi Turčija, čeprav se je vsaj v zadnjem mesecu stanje malenkostno umirilo. Vsa tveganja in zavračanje reform pretehtajo učinek ugodnejših vrednotenj delnic, zato smo nekoliko nenaklonjeni naložbam v Turčijo.«
Aleš Lokar in Luka Flere, KD Skladi: »Do turških naložb ostajamo previdni. Res je, da so se vrednotenja močno znižala in lahko rečemo, da so atraktivna, a na drugi strani ostaja veliko negotovosti povezanih predvsem s politično sliko po ponesrečenem poskusu državnega udara lani poleti. Slednjemu je sledilo obdobje politične negotovosti, država pa je izgubila bonitetno oceno investicijskega razreda, kar bo negativno vplivalo na strošek zadolževanja za turška podjetja. Glavno vprašanje prihodnjih mesecev tako ostaja politična slika v državi in kakšen bo vpliv na gospodarstvo. V tej luči je najpomembnejši dogodek za aprila razpisan referendum o spremembi ustave. Če bo sprememba ustave potrjena, bo Turčija uvedla predsedniški sistem, kar pa pričakujemo, da investitorji ne bodo sprejeli z navdušenjem.«
David Vegelj, Vzajemci Skupina: »Podobno kot pri Rusiji je tudi Turčija ugodno ovrednotena, lira se umirja in napetosti med Erdoganom in EU se zmanjšujejo. Če bo turška centralna banka imela pogum za dvig obrestnih mer in ne bo podlegla pritisku predsednika, potem bi moral njihov podcenjen finančni sektor pridobiti. Če se prebudi še turizem, potem imamo veliko dejavnikov usmerjenih v isto smer. Za tiste z malce več poguma je Turčija že primerna, ne bi pa še pretiraval z deležem.«
