Skladi zasebnega kapitala so največkrat zaprti skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v naložbe, katere niso tako povezane z dogajanjem na borzi, kot smo tega vajeni pri vzajemnih skladih.
Ali gre za razne nepremičninske projekte, ali nakupe nekotirajočih podjetij v težavah, ali za podporo kakšne ideje, je odvisno od usmeritev tega sklada ter želja ustanoviteljev. Nenazadnje so ti vedno tudi največji lastniki sklada.
Med najbolj znanimi vlagatelji in/ali ustanovitelji teh skladov nastopajo predvsem pokojninski skladi, zavarovalnice, investicijske banke ter premožne družine. In zanimanje za te sklade že vrsto let ne pojenja, ravno nasprotno, raste z izjemno hitrostjo. Enega izmed večjih 'boomov' so ti skladi doživeli med zadnjo finančno krizo, torej leta 2008, saj so vlagatelji iskali naložbe, s katerimi bi se zavarovali pred padci na borzah. In to jim je tudi uspelo. Private equity skladi so skozi krizo prišli še močnejši ter v tem obdobju ustvarili tudi zavidljive donose.
Med institucionalnimi vlagatelji vlada prepričanje, da se mora približno 30 odstotkov vseh investiranih sredstev nahajati v tovrstnih alternativnih naložbah. In kot kažejo zadnje raziskave, se bo ta delež letos še povečal.
Kot je razvidno iz zgornje slike, namerava kar 56 odstotkov vseh družinskih pisarn povečati svoje premoženje znotraj skladov zasebnega kapitala. Kar je precej več od 8 odstotkov, ki nameravajo ta delež zmanjšati.
Skladi zasebnega kapitala vedno bolj priljubljeni tudi v Sloveniji
Tudi v Sloveniji med manjšimi vlagatelji vidimo rast zanimanja za tovrstne sklade. V vedno več portfeljih vlagateljev najdemo podobne rešitve, in glede na zadnjo sprejeto zakonodajo, se bo tudi pri nas ta trend le še pospešil, saj tudi številni domači ponudniki razvijajo svoje alternativne sklade. Tako bodo tudi v Sloveniji v prihodnje ti skladi imeli zelo pomembno vlogo v portfeljih vlagateljev, zraven pa prispevali k razvoju gospodarstva.
