Zgodba hedge skladov, najskrivnostnejšega naložbenega razreda

Zgodba hedge skladov, najskrivnostnejšega naložbenega razreda

Resnica o hedge skladih in recept, kako sami ustvarite svojo hedge strategijo.

Hedge skladi so v zadnji finančni krizi dobili veliko negativne publicitete, saj so jih mnogi krivili za nastanek velikanskih finančnih lukenj v največjih ameriških bankah in zavarovalnicah. Nikakor ne trdimo, da upravljavci hedge skladov pri tem niso sodelovali, vendar pa so hedge skladi finančni instrument, ki zaradi svojega načina delovanja, višine sredstev v upravljanju in sposobnosti najboljših upravljavcev lahko pomembno vpliva na učinkovitost borznih trgov, zato bi jih moral poznati vsak resen investitor.

Po letu 2000 je začela strmo naraščati vrednost sredstev v upravljanju hedge skladov. Do konca leta 2007 so ti skladi upravljali s približno 2,2 milijardi dolarjev, med zadnjo finančno krizo pa se je vrednost sredstev v upravljanju znižala za približno 35 odstotkov. Hedge skladi so se po sredstvih v upravljanju šele leta 2014 vrnili na predkrizno raven.

V nadaljevanju bomo hedge sklade predstavili na način, ki bo skušal ovreči vsaj del njihove mistike in krivde pri velikih finančnih izgubah. Potrudili se bomo in jih predstavili razumljivo, da jih boste znali v prihodnosti umestiti v svoj portfelj, kjer nenazadnje lahko predstavljajo primerno naložbo tudi za običajne posameznike.

Hedge skladi eno vrsto tveganja zamenjajo za drugo vrsto

Beseda "hedge" v angleškem jeziku pomeni zavarovanje, vendar ti skladi vlagateljev ne zavarujejo pred tveganji. Hedge skladi so skladi, ki v svojem načinu delovanja uporabljajo finančni instrument, ki deluje kot zavarovanje v primeru padca oziroma rasti borznega trga. Ime je pravzaprav precej zavajajoče, saj se pri hedge skladih eno vrsta tveganj zamenja za drugo v upanju, da se obe vrsti tveganj ne bosta zgodili ob istem trenutku. Uporabljene naložbene strategije so torej precej drugačne od klasičnih pri vzajemnih skladih, saj več sredstev kot v delnice in obveznice nalagajo v surovine in izvedene finančne instrumente ter sklade zasebnega kapitala.

Ohlapna regulativa, visoki stroški in netransparentnost naložb v zameno za pozitiven donos

Najboljši opis hedge sklada je podal g. Cliff Asness, upravljavec družbe AQR Capital, ki je dejal, da so hedge skladi veliki investicijski bazeni posameznih investitorjev, ki so po načinu svojega delovanja zakonsko relativno ohlapno regulirani in brez omejitev v kaj in kako lahko investirajo. Upravljavci zaračunajo visoke vstopne stroške, minimalna vplačila so visoka, njihove upravljavske provizije so visoke po vseh standardih in lahko vam preprečijo dostop do vašega denarja. Le redko vam povedo, kam so trenutno investirani, saj k temu niso niti obvezani. Načeloma naj bi vedno dosegali pozitiven donos, vendar pa se vsakih nekaj let izkaže, da tudi veliki delajo velikanske napake. Ko dosegajo pozitiven donos investitorji v sklad vlagajo obskurno visoka sredstva, po padcih pa vedno bežijo iz sklada v drug sklad, običajno takšen, ki je v danem hipu najbolj priljubljen. Hedge sklade ponavadi upravljajo najbistrejši upravljavci, z največ analitiki in največjo računalniško podporo, z ogromnim dostopom do informacij in uporabo vseh vrst finančnih instrumentov. To so skladi narejeni za bogate posameznike in institucije, ki jih vodijo bogati posamezniki in institucije v davčnih oazah. Hedge skladi spadajo med alternativne naložbe, ki so slabše likvidne. Običajno omogočajo izplačila in vplačila le mesečno ali četrtletno. Vedno pozitiven donos naj bi dosegli s kombinacijo naložb v alternativne naložbe in uporabo alternativnih investicijskih strategij, ki so nizko korelirane z borznim trgom. Hedge sklad vsekakor ni preprost finančni instrument, zato vam svetujemo, da se pred naložbo vanj dobro poučite, kako delujejo in kakšne so njihove prednosti in omejitve.

Izkoriščanje anomalij borznega trga

Hedge skladi so bili že od nastanka po letu 1949 namenjeni predvsem institucionalnim vlagateljem ter zelo premožnim in dobro poučenim posameznikom. Za širše množice so bili in so še vedno prava eksotika, zaradi česar se jih držijo številni upravičeni in neupravičeni predsodki. Sam vzpon hedge skladov so omogočile nekatere spremembe pravil na borznem trgu.

Prva pomembnejša sprememba je možnost, da se delnice prodajajo brez kritja. Vzajemni skladi namreč lahko le kupujejo delnice podjetij s svojim denarjem, zato donos dosežejo samo, če te delnice zrastejo v vrednosti. Po drugi strani se hedge skladi lahko zadolžujejo in tudi prodajajo vrednostne papirje brez kritja (angl. short selling). Vrednostni papir si tako izposodijo in potem prodajo z namenom, da ga bodo kupili in vrnili, ko oziroma če bo njegova vrednost čez čas upadla. Rezultati hedge skladov tako niso odvisni od smeri gibanja delnic na borzah, ker lahko uspešno izkoriščajo tako obdobja rasti kot tudi obdobja upadanja tečajev. S svojim načinom delovanja poskrbijo, da lahko investirate v podjetja, ki so dobra in hkrati stavite na padec podjetij, ki so slaba.

Druga sprememba je uporaba vzvoda oziroma kredita za kupovanje ali prodajanje delnic. Z vzvodom lahko bistveno povečate donos, če ste na pravi strani transakcije ali pa si hitro skopljete veliko finančno luknjo, če ste na napačni strani transakcije.

Pojav računalnikov je v industriji hedge skladov povzročil pravo revolucijo, saj je upravljavcem omogočil analiziranje velikih količin podatkov v realnem času, hitrejše izvajanje transakcij neposredno preko direktnega dostopa do borznega trga in hkratno občutno znižanje stroškov transakcij. Omenjene novosti so povzročile, da se v hedge skladih sedaj uporabljajo tudi investicijske strategije z izredno nizkimi donosi, ki pa so skorajda garantirani. Če imate takih transakcij na milijone, je rezultat lahko zelo dober in v osnovi neodvisen od smeri borznega trga.

Ko so hedge skladi postajali vse bolj priljubljeni, upravljavci in analitiki pa so začeli služiti ogromne vsote, se je pojavil še en zanimiv fenomen. Vsi najpametnejši posamezniki, ki bi drugače gradili kariere na področju matematike, fizike in ostalih inženirskih poklicev, so se začeli zanimati za upravljanje hedge skladov. Dotok pametnih in izobraženih ljudi je povzročil, da so nastali hedge skladi, ki so se v določenem trenutku popolnoma zanašali na statistiko in zgodovino, kar se je večkrat izkazalo za pogubno. Naj pri tem še omenimo, da so ravno ti posamezniki izumili številne finančne instrumente, ki so dovolj zapleteni, da jih g. Warren Buffett imenuje kar atomsko orožje finančnega sveta.

V osnovi torej hedge skladi izkoriščajo majhne anomalije na borznem trgu in tako poskušajo doseči dodaten donos. Dodatno z diskontom kupujejo svežnje posameznih delnic in na tak način zagotavljajo likvidnost. Občasno investirajo v panoge in geografska območja, kamor drugi ne želijo. Trgujejo nasproti centralnim bankam in drugim, ki občasno trgujejo samo zaradi političnih razlogov.

Hedge skladi poskušajo doseči dodaten donos z izkoriščanjem majhnih anomalij na borznem trgu.

Upravljanje hedge sklada je povsem aktiven pristop k investiranju in je po svoji filozofiji popolno nasprotje zagovornikov pasivnega načina investiranja, ki menijo, da nihče nima dovolj znanja in informacij, da bi jih lahko izkoriščal za doseganje višjega donosa.

Upravljavci hedge skladov so nagrajeni preko donosa, zato so izredno motivirani in pripravljeni za uspeh narediti več kot običajni upravljavci. Kljub vsemu pa glavni namen hedge skladov ni zagotavljanje likvidnosti in tudi ne nudenje pomoči pri odkrivanju prave cene ne alokacija rizika. Edini namen hedge skladov je ustvarjanje donosa in tega se je treba zavedati. Vstopni minimumi so se iz milijonskih zneskov ponekod že znižali na nekaj tisoč evrov, deleže vrste hedge skladov pa je mogoče kupiti tudi na borzah po vsem svetu.

Predsodki povezani s hedge skladi

Hedge skladi so stroškovno dragi: To ni predsodek, ampak resnica. Običajna upravljavska provizija hedge sklada znaša letno 2 odstotka od vrednosti premoženja in 20 odstotkov od dobička. Pri tem običajno uporabljajo še high-water mark (soudeležba upravljalca pri dobičku nad preseženo preteklo maksimalno vrednostjo).

Pri upravljanju hedge skladov pride zaradi provizij pogosto do navzkrižja interesov: Do navzkrižja interesov pride vedno in povsod, kjer imamo opravka s financami. Vedeti je treba, da so tudi upravljavci samo ljudje, kar ne pomeni, da gledajo le na svojo korist in da bodo namenoma izgubljali denar strank. Tisti najboljši zelo pazijo in dajo veliko na svoje ime.

Hedge skladi izkoriščajo high-water mark v svojo korist: High-water mark je namenjen temu, da so upravljavci nagrajeni šele, če in ko dosežejo prejšnjo najvišjo vrednost premoženja. Marsikateri upravljavec potem, ko mu vrednost sklada preveč pade, tega preprosto ukine in odpre novega, kjer začne na novo in z novo vrednostjo. Pomislek o izkoriščanju high-water marka je torej brezpredmeten, saj po tem ni potrebe.

Hedge skladi manipulirajo s podatki o donosnosti: Hedge skladi so neregulirani, nizko transparentni in velikokrat vlagajo v nelikvidne naložbe, zato vedno prihaja do razlik v realni in poročani donosnosti. Dolgoročno pa dobri skladi v resnici delajo tako kot poročajo, kar pa seveda ne pomeni, da njihov donos prejmejo tudi investitorji.

Hedge skladi ne uporabljajo 'hedge' strategij: Eden izmed pogostejših pomislekov je, da hedge skladi v resnici ne uporabljajo ''zavarovalnih'' strategij, kar se kot resnično izkaže takrat, ko na borzi pride do korekcije ali medvedjega trenda. Pomislek je upravičen, čeprav hedge skladi v medvedjih trendih padce v splošnem preživijo bolje kot posamezne delnice ali vzajemni skladi. Torej vsaj deloma res uporabljajo ''zavarovalne'' strategije.

Hedge skladi imajo previsoke minimalne vložke, da bi lahko razpršili sredstva: Minimalni vložki v hedge sklade so resnično visoki, zato mali vlagatelji preko hedge skladov ne razpršijo dovolj sredstev. Pri tem ne smemo pozabiti, kar smo večkrat omenili tudi v tem zapisu, da so hedge skladi v resnici namenjeni posameznikom z globokimi denarnicami.

Hedge skladi so nelikvidni: Način investiranja in manj likvidne naložbe povzročijo to, da imajo hedge skladi nižjo likvidnost, v določenih trenutkih pa so lahko povsem nelikvidni. Pomislek je torej upravičen.

Hedge skladi so visoko rizični: Tudi znotraj hedge skladov obstajajo strategije, ki so manj rizične od običajnih naložb, na drugi strani pa imamo celo kopico skladov, ki uporabljajo visok vzvod, mejne strategije in so v svojem početju preveč samozavestni. Taki skladi so lahko bolj rizični od običajnih naložb.

Uporabljene strategije

Panoga hedge skladov je zelo raznolika in jih je zato izredno težko kategorizirati. Največkrat se hedge sklade uvršča v kategorije na podlagi strategije, ki jo uporabljajo in so predstavljene v spodnji tabeli.

Strategija

Povprečna letna donosnost od leta 1994

Dolgih in kratkih delniških pozicij

8,65 %

Nevtralna borzna pozicija

4,36 %

Kratke pozicije

-5,72 %

Globalni makro sklad

10,07 %

Konvertibilna arbitraža

6,68 %

Arbitraža s fiksnim donosom

5,07 %

Z dogodki pogojena strategija (prevzemi in združitve, v težavah)

8,15 %

Skladi trgov v razvoju

6,83 %

Uporaba multi-strategij

7,75 %

Vir: Barclays

Spodnja tabela prikazuje vrednost sredstev v upravljanju desetih največjih družb, ki ponujajo hedge sklade. Večina jih izhaja iz Združenih držav Amerike.

Mesto

Družba

Sredstva v upravljanju (mrd. $)

1

Bridgewater Associates

104,2

2

J.P. Morgan Asset Management

50,0

3

AQR Capital Management

47,2

4

Och-Ziff Capital Management Group

44,6

5

Two Sigma Investments

35,0

6

Milennium Management

34,0

7

Winton Capital Management

34,0

8

D.E. Shaw & Co

33,1

9

Viking Global Investors

33,1

10

Man Group

31,8

Vir: Wikipedia

Kaj izbrati namesto hedge skladov, da bo podobno kot hedge skladi?

Sedaj, ko o hedge skladih veste vsaj nekaj, in ko smo ugotovili, da moramo za investiranje vanje imeti malce več pod palcem, si poglejmo, kaj lahko storite, če ne razpolagate z veliko finančnimi sredstvi.

Prva in najočitnejša možnost je, da sami implementirate strategije, ki jih uporabljajo hedge skladi. Kupite delnice dobrih, podcenjenih podjetij in na kratko prodajte delnice slabih podjetij (če vaš trgovalni račun to omogoča), hkrati investirajte v delnice trgov v razvoju in kupite nekaj opcij na indekse ali delnice. Del sredstev vložite v plemenite kovine in nakup gozda ali kmetijske površine. Vse opisano lahko naredite sami in tako ustvarite mini hedge sklad. Potrebovali boste nekaj časa in precej znanja, ni pa to nemogoče doseči.

Druga, enostavnejša možnost je, da kupite ETF-je ali sklade, ki zasledujejo podobne strategije, kot jih uporabljajo hedge skladi. Pri tem boste plačali nekaj stroškov, toda prihranili boste na času. Obstaja malo morje možnosti.

Tretja možnost pa je, da na tak način investiranja preprosto pozabite. Če neke naložbene strategije in možnosti obstajajo, še ne pomeni, da jih morate uporabljati. Vsekakor hedge skladi in njihove strategije niso za nekoga, ki hoče varčevati samo mesečno in ga finance ne zanimajo.

Sklep o tem skrivnostnem naložbenem razredu

Hedge skladi so naložbeni razred, ki je in bo vedno ostal zelo skrivnosten. Načini investiranja, ki jih uporabljajo, jim dajejo določene prednosti pred drugimi udeleženci na borznem trgu, kar pogosto izkoristijo. Za male vlagatelje ne predstavljajo najprimernejšega načina za naložbe, veliki pa si jih lahko privoščijo. Pomembno pa je, da poznate vsaj osnove njihovega delovanja, prednosti in omejitve, ki vam lahko pomagajo pri pravilni odločitvi.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na david.vegelj@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju