Analiza slovenskih delnic - držati, prodati ali dokupiti?

Analiza slovenskih delnic - držati, prodati ali dokupiti?

Do konca leta 2016 mora več kot 200.000 Slovencev s svojih registrskih računov prenesti delnice na novo odprte trgovalne račune. Mnogi se pri tem srečajo s problemom ali delnice obdržati ali jih prodati.

Poleg količine delnic, njihove likvidnosti, dividendne donosnosti in stroškov prodaje ter trgovalnega računa je za primerno odločitev dobro poznati tudi notranjo vrednost delnice. Če so vaše delnice na borzi podcenjene, jih je smiselno obdržati. V nasprotnem primeru pa jih je najbolje čim prej prodati.

Ocena notranje vrednosti podjetja je bolj umetnost kot znanost, zato naj bo to le splošno vodilo s katerim na hitro ločite zrno od plevela. Vnaprej vas opozarjam, da četudi so delnice podcenjene, se lahko zgodi, da lahko njihova borzna cena dodatno pade oziroma se v kratkem ali srednjem roku ne približa ocenjeni notranji vrednosti. Toda na daljši rok imate veliko možnosti, da se borzna cena in notranja vrednost delnice ujameta.

Notranjo vrednost podjetja lahko definiramo kot vsoto vseh dobičkov, ki jih bomo dobili z lastništvom podjetja v celotni dobi obstoja podjetja, diskontiranih na trenutno vrednost. Kakšni bodo ti dobički in kdaj bo podjetje propadlo ter druga vprašanja pa so tista na katera ne poznamo odgovorov, zato moramo pri oceni notranje vrednosti podjetja biti čim bolj previdni. Na mestu je opozorilo, da je ocena notranje vrednosti le en del pregleda podjetja in ne sme biti edino merilo za nakup ali prodajo delnice.

Način, ki ga bom predstavil v nadaljevanju, je primeren za stabilna, zrela podjetja s predvidljivim dobičkom in poslovanjem, ki ne rastejo več nenadzorovano hitro. To pomeni, da zagonskih podjetij na tak način ne morete ocenjevati. Na slovenskem trgu so taka vsa podjetja, ki kotirajo v prvi kotaciji Ljubljanske borze. Na koncu članka je predstavljenih tudi nekaj primerov.

Najprej v letnem poročilu poiščite zadnji čisti letni dobiček. Če je zadnji čisti letni dobiček podoben kot predzadnji ali predpredzadnji ali celo počasi raste, potem lahko govorimo o stabilnem, zrelem podjetju. Podjetja, ki imajo v določenem letu izgubo (in ta ni pogosta ali velika), lahko ocenite tako, da namesto zadnjega dobička vzamete povprečje zadnjih treh dobičkov. Zaradi varnosti je najbolje, da tudi pri stabilnih pozitivnih dobičkih vzamete povprečje zadnjih treh let. Podatek o višini čistega dobička lahko pridobite na številnih internetnih straneh oziroma v letnih poročilih, ki so dostopna na Ajpesu.

Pridobljeno število delite s diskontno obrestno mero. Ponovno, zaradi varnosti predlagam, da diskontna obrestna mera ni nižja kot 5 % oziroma 0,05. Mero lahko prilagajate po lastnem občutku in izkušnjah. Če ste optimist, je lahko nižja, če ste pesimist je lahko višja. Warren Buffett običajno za diskontno obrestno mero uporablja zahtevano donosnost dolgoročnih državnih obveznic, toda g. Buffett ima hkrati še druga merila, zato je v tem trenutku to preveč splošno navodilo. Izračunana številka predstavlja notranjo vrednost celotnega podjetja, zato morate številko deliti s številom vseh delnic, da dobite notranjo vrednost delnice. Iz varnostnih razlogov vam svetujem, da notranjo vrednost delnice pomnožite s faktorjem 0,7 in če je borzna cena delnice še vedno pod izračunano notranjo vrednostjo delnice, je morda delnice podjetja še smiselno imeti v lasti.

Opisan način preračuna vrednosti delnice je zelo konzervativen, saj domneva, da dobički podjetja ne bodo več rasli, zato vam bo že sam izračun ustvaril precej visoko varnost v primeru padca borznih cen.

V spodnji tabeli so izračunane notranje vrednosti za nekatera slovenska podjetja. Podatki so informativne narave in ne predstavljajo priporočila za nakup ali prodajo.

Delnica

Povprečje dobičkov*

Število delnic

Notranja vrednost (€)**

Prilagojena notranja vrednost (€)**

Borzna cena (€)

Krka (KRKG) 165,7 mio. € 32, 79 mio. 101,07 70,75 58
Cinkarna Celje (CICG) 9,3 mio. € 0,814 mio. 228,5 159,95 102
Luka Koper (LKPG) 23,08 mio. € 14,00 mio. 32,97 23,08 23,1

Opombe: *zadnja 3 leta (2013, 2014 in 2015), **diskontna obrestna mera znaša 5 %, ***faktor prilagoditve znaša 0,7.

David Vegelj je osebni finančni svetovalec ter član Naložbenega odbora Vzajemci Skupine. V primeru vprašanj pišite na david.vegelj@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju