Kam z denarjem v obdobju negativnih obrestnih mer

Kam z denarjem v obdobju negativnih obrestnih mer

Trenutno stanje v svetu je izredno zahtevno za vse vlagatelje, ki so bili navajeni investirati v varne naložbe, kot so bančni depoziti ter državne obveznice, saj so donosnosti teh instrumentov tako nizke, da imate ob upoštevanju inflacije zagotovljeno izgubo kupne moči vaših prihrankov.

Eno je, ko se vlagatelji sprijaznijo z ničelno obrestno mero, saj ne želijo tvegati. Drugo, ko so vlagatelji pripravljeni plačevati državi za to, da ji posodijo denar. V takšnem okolju se nahajamo danes, saj je obrestna mera v večjem delu sveta negativna.

Danes imate priložnost izkoristiti Brezplačni video klic za pogovor z Myhajlo Todurovom. 

O vplivih tovrstne politike sem že pisal v prispevku z naslovom "Centralne banke v boju za vaše pokojnine". Najbolj na udaru bodo predvsem tisti, ki so vajeni varčevanja v bankah ter v bolj varnih pokojninskih skladih. V primeru varčevanja v banki tako ne morete več pričakovati nekaj odstotnih ponujenih obrestnih mer, saj že trenutno ponujene obrestne mere v veliko primerih pomenijo izgubo, katero mora banka na drugi strani pokrivati z višanjem stroškov storitev oz. preoblikovanjem poslovnega modela.

V primeru pokojninskih skladov, sploh tistih z zagotovljeno obrestno mero, je stanje še bolj kompleksno. V kolikor se upravitelji sprijaznijo z minimalno donosnostjo, se bodo v roku nekaj let morali soočiti tudi z likvidnostnimi težavami, saj se lahko hitro znajdejo v situaciji, ko bo na voljo premalo denarja za izplačilo sprotnih obveznosti. V kolikor pa se upravitelji odločijo za višje tveganje (do česar je v mnogih primerih že prišlo), se bodo morali soočiti tudi s krizami na delniških trgih, katere bi prav tako lahko pripeljale do likvidnostnih težav. In trenutna vrednotenja na razvitih trgih nam razkrivajo, da bodo prihodnji donosi delniških naložb verjetno precej nižji od tega, česar smo bili vajeni v preteklih letih.

V iskanju primernega razmerja med tveganjem in donosnostjo

Ko so zahtevane donosnosti obveznic na rekordno nizki ravni, vrednotenja delnic pa na rekordno visoki ravni, kam lahko vlagatelji investirajo? Preprostega odgovora na to vprašanje ne obstaja. Obstaja pa nekaj smernic, katerim je smiselno slediti:

(1.) Izognite se tradicionalnim varnim naložbam. Z negativno ključno obrestno mero ECB ter rekordnimi vrednotenji na obvezniškem trgu se ni priporočljivo preveč izpostavljati tradicionalnim naložbam (depoziti, državne obveznice), saj je donosnost za sprejeto stopnjo tveganja previsoka (v primeru depozita se za ničelno donosnost odpoveste likvidnosti).

(2.) Izpostavite se z delom sredstev delniškemu trgu in obveznicam z višjo obrestno mero. Vendar pazite na ustrezno razpršitev, obenem pa se izpostavite le z delom celotnega premoženja, saj je z višjim pričakovanim donosom povezana tudi višja stopnja tveganja oz. verjetnost večjega nihanja vrednosti v eno ali drugo smer.

(3.) Poskrbite za ustrezno razmerje med alternativnimi naložbami ter strategijami investiranja na delniške trge. Z delom portfelja se lahko izpostavite tudi alternativnim naložbam, ki so tradicionalno manj korelirane z gibanjem splošnega delniškega trga. Na tak način poskrbite za boljšo razpršitev tveganj in posledično razmerje tveganje : donos obrnete sebi v prid. Dodatno varovalko lahko predstavljajo tudi mesečna vplačila. Tveganje vstopa na trg v napačnem trenutku lahko znižate na tak način, da sredstva, namenjena investiranju na delniške trge, razbijete na več delov, ki jih na trg plasirate periodično. S tem poskrbite za najboljši izkoristek metode povprečnega stroška v obdobjih padcev ter posledično višji končni donos takrat, ko se cene zvišajo nazaj na poštene vrednosti.

Nenazadnje pa ne smete pozabiti, da se trgi gibljejo ciklično in dolgoročna donosnost trgov (ameriški indeks S&P 500), kljub vsem vojnam, krizam, Veliki depresiji itd., znaša okoli 9 odstotkov.

Obrnite se na svojega finančnega svetovalca

Jasno je, da še nismo doživeli podobnega okolja. Jasno je tudi to, da tradicionalne investicije, kot so na primer depoziti, še kar nekaj let ne bodo več zagotavljale donosnosti, kot smo je bili vajeni v preteklosti. Zato boste vsi, ki želite višje dolgoročne donosnosti, za te morali poskrbeti z boljšo razpršitvijo ter nekoliko višjo stopnjo tveganja. Zato je tudi mestu, da poudarim, da vam bo pri tem lahko še najbolj pomagal neodvisni finančni svetovalec.

Myhajlo Todurov je osebni finančni svetovalec in član Naložbenega odbora Vzajemci Skupine. V primeru vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju