Že od ustanovitve podjetja Vzajemci d.o.o. naše uporabnike opozarjamo pred prihajajočo pokojninsko problematiko ter vas učimo, kako se na pravilen način lotiti varčevanja. Zaradi trenutne politike centralnih bank pa bo pravilno varčevanje še bolj pomembno.
Likvidnostna past pokojninskih blagajn
Minili so časi, ko so se ljudje lahko mirno upokojili in se preživljali na račun državnih pokojnin. Nekateri so se zaradi tega odločili za varčevanje v posebnih skladih, namenjenih varčevanju za pokojnino z zajamčeno minimalno donosnostjo. Vendar je politika centralnih bank povzročila paradoks. Obrestne mere državnih obveznic, ki predstavljajo pomembno utež v takih skladih, so na rekordno nizkih ravneh. Istočasno pa so na rekordnih ravneh vrednotenja delnic. Pokojninski skladi se tako soočajo z dilemo: se sprijazniti z ničelno donosnostjo ali več tvegati.
Vsak od teh dveh scenarijev bo negativno vplival na donose varčevalcev. V kolikor se upravitelji sprijaznijo z minimalno donosnostjo, se bodo v roku nekaj let morali soočiti tudi z likvidnostnimi težavami, saj se lahko hitro znajdejo v situaciji, ko bo na voljo premalo denarja za izplačilo sprotnih obveznosti. V kolikor pa se upravitelji odločijo za višje tveganje (do česar je v mnogih primerih že prišlo), se bodo morali soočiti tudi s krizami na delniških trgih, katere bi prav tako lahko pripeljale do likvidnostnih težav. In trenutna vrednotenja na razvitih trgih nam razkrivajo, da bodo prihodnji donosi delniških naložb verjetno precej nižji od tega, česar smo bili vajeni v preteklih letih.
Centralne banke: delovna mesta so na prvem mestu
In kot vse kaže, glavni izziv centralnih bank je stimuliranje gospodarstva, ne reševanje pokojinskih težav. Glavni ekonomist Bank of England Andrew Haldane je v pogovoru za FT.com izjavil, da se zaveda težav, vendar se ustanova za te ne bo opravičevala. "Simpatiziram z varčevalci, vendar so delovna mesta na prvem mestu," je dejal.
Večji poudarek na alternativnih naložbah
Poleg višjega tveganja ter ničelnih donosov, so pokojninski skladi posegli po tretji možnosti - alternativnih naložbah, ki so bile pred tem na voljo predvsem premožnim posameznikom. Alokacije v alternativne naložbe (ZDA in Kanada) so iz povprečja 5 odstotkov v letu 1995 narasle na približno 30 odstotkov celotnega portfelja pokojninskih skladov v letu 2015.
Med alternativne naložbe spadajo predvsem naložbe, ki so manj korelirane z dogajanjem na trgih. To so naložbe, ki praviloma ne spadajo med tradicionalne naložbene tipe (delnice, obveznice in denar). Večino alternativnih naložb imajo v lasti podjetja in premožni posamezniki. To je predvsem posledica njihove kompleksnosti in dostopnosti povprečnim vlagateljem. Med alternativne naložbe spadajo prav tako tudi hedge skladi, nepremičnine, fizične surovine itd.
Prepričani smo, da bodo v prihodnje tudi v Sloveniji tovrstni skladi igrali zelo pomembno vlogo v portfeljih vlagateljev, zraven pa prispevali svoje k razvoju gospodarstva. To potrjuje tudi podatek, da so tovrstni skladi dobili svoje mesto tudi v ZISDU-3.
