V zadnjih 200 letih je zlato komaj ohranilo realno vrednost, pravijo analitiki.
Naložbeni odbor Vzajemci skupine že skoraj dve leti odsvetuje kupovanje zlata z večjimi enkratnimi zneski. Za mesečno varčevanje pa je to še vedno primerno, saj si s periodičnimi nakupi v trenutnih razmerah znižamo povprečno nakupno vrednost ter poskrbimo za to, da bo končni rezultat boljši.
Ampak kje vidijo analitiki ceno zlata v letu 2016?
Zlato na najnižji ravni v zadnjih 5 letih
Cena unče zlata je prejšnji teden končala na najnižji ravni v zadnjih več kot 5 letih. Od 14. oktobra, ko se je dotaknila 1.190 dolarjev za unčo, je izgubila približno 10 odstotkov. Istočasno se je v tem obdobju mčno okrepil ameriški dolar in če primerjamo grafa, je njuno gibanje prilbižno obratno sorazmerno. Kar pa ne pomeni nič dobrega za ceno zlata, če izhajamo iz napovedi analitikov glede ameriškega dolarja. Analitiki sedaj pozorno spremljajo namige o tem, kaj bo storila ameriška centralna banka (Fed) na decembrskem zasedanju. Glede na anketo med analitiki je 78-odstotna verjetnost, da bo Fed zvišal ključno obrestno mero. Kot posledica tega, pričakujejo tudi nadaljevanje rasti ameriškega dolarja.
Še vedno moramo počakati na reakcijo trgov na odločitve pomembnejših centralnih bank, a za zdaj večina napovedi kaže na to, da veliko potenciala za rast cene zlata v letu 2016 ni.
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi prišlo do večjih premikov?
Analitike in upravljavce premoženja smo vprašali, kaj bi se moralo zgoditi, da bi prišlo do večjih premikov cene zlata. "Pričakovanja za ceno zlata niso obetavna, saj bo ameriška centralna banka (FED) kmalu začela zviševati ključno obrestno mero, kar pa ni dobro za ceno zlata. Če se bo FED v prihodnjem letu odločil obrestno mero zvišati po večjih korakih, bi se znala cena zlata znižati tudi pod 1000 dolarjev za unčo, a je ta scenarij manj verjeten. Naša pričakovanja za ceno zlata v prihodnjih 12 mesecih so v razponu med 1000 in 1200 dolarjev," pravi Miha Mihalj iz ALTA Skladi. "Cena zlata bi se opazneje dvignila v naslednjih dogodkih: če bi centralne banke iz razvijajočih se držav kupovale znatne količine zlata; če bi se močno znižala produkcija pri zlatih rudnikih (deloma se to že dogaja, saj se vsebnost zlata v rudi v novih in obstoječih nahajališčih zmanjšuje); če se močno zvišajo inflacijska pričakovanja; če bi se pojavila znatna geopolitična trenja – pojav negotovosti ali pojav nove finančne krize; če ZDA najavi novo kvantitativno sproščanje. Da bi se cena zlata opazneje znižala, pa je potrebna le večja prodaja zlata iz strani centralnih bank," še dodaja.
 |
| Sašo Ivanović, direktor sektorja upravljanja premoženja Triglav Skladi: "Cena pridobivanja zlata je blizu trenutni ceni, zato močnejših padcev ne pričakujemo. Da bi se pričela rast cene zlata, bi se predvsem morala začeti dvigovati inflacija. V naslednjem letu cena zlata verjetno ne bo znatno drugačna, kot je danes." |
Podobno razmišljajo tudi analitiki ILIRIKE DZU, ki pravijo da "v odsotnosti inflacijskih pritiskov ni za pričakovati bistvene rasti cene zlata, saj v takšnem makroekonomskem okolju odpade njegova funkcija hranilca vrednosti premoženja. Poleg tega pričakovani dvig obrestne mere v ZDA krepi ameriško valuto kar je le še dodatni dejavnik, ki ne podpira pričakovanj o okrevanju cene zlata v prihodnjem letu. Za dvig bi se torej morali zgoditi nasprotni dejavniki, močnejše korekcije na borznih trgih, ipd…." Nič dobrega se ne obeta tudi po mnenju Marka Bombača iz NLB Skladov. "Zlato je zgodovinsko gledano ena najslabših dolgoročnih naložb, saj je v zadnjih 200 letih komaj ohranilo realno vrednost, in je predvsem zavarovanje pred skrajnimi scenariji, denimo finančni šoki, ali visoko inflacijo. Trenutno so razvite države v fazi zmerne, a stabilne, gospodarske rasti in se spopadajo bolj z deflacijskimi pritiski. Ob po naši oceni nizki verjetnosti nastanka večjih finančnih šokov pričakujemo, da bo v prihodnjih letih podobno nedonosna naložba kot v zadnjih 4 letih, ko je cena zlata v dolarjih upadla za več kot 40 %," je povedal v pogovoru za Vzajemci.com.
