Čeprav je bila rast svetovnega gospodarstva v prvem četrtletju najnižja po veliki depresiji (1929), je cena surove nafte samo v mesecu in pol zrasla za skoraj 40 odstotkov. Že lep čas se dražijo tudi goriva, poln rezervoar je v primerjavi z januarjem danes dražji že za dobrih šest evrov.
Rast svetovnega gospodarstva že nekaj časa šepa. Bruto domači proizvod ZDA se je v prvem četrtletju okrepil zgolj za 0,2 odstotka, na Kitajskem je bila rast »komaj« 6,6-odstotna, najnižja v šestih letih. Kljub temu se naftna industrija, vredna približno 3400 milijard dolarjev, obnaša po svoje, cene nafte so namreč v zadnjem mesecu in pol skokovito narasle. Položaj bega tudi analitike britanske banke HSBC: »Položaj je lahko zavajajoč. Navsezadnje je svetovno gospodarstvo v prejšnjem četrtletju raslo verjetno najpočasneje po veliki depresiji v prejšnjem stoletju.«
Cena soda ameriške nafte WTI je v tem tednu prvič po več kot petih mesecih prebila mejo 60 dolarjev. Od sredine marca se je okrepila že za približno 40 odstotkov, od januarja pa še za nekaj odstotnih točk več. Draži se tudi severnomorska nafta brent, katere cena je za naše kraje bolj ključna, 159-litrski sod je od januarja dražji za približno četrtino.
Konec »zabave« za voznike?
Vse kaže, da je cena nafte januarja trčila ob dno, že nekaj časa se tako dražijo goriva v EU, ZDA in tudi Sloveniji. Čeprav je vlada v zadnjem obdobju za približno desetino znižala trošarine, je cena litra 95-oktanskega neosvinčenega bencina (1,362 evra) od januarja do konca aprila zrasla za skoraj deset odstotkov. Danes tako poln rezervoar bencina stane že dobrih šest evrov več kot januarja. Se bo smernica nadaljevala? Mnenja strokovnjakov so deljena. Na eni strani bi moralo šibko povpraševanje pomeniti nadaljnje ohranjanje nizke cene, po drugi strani pa je več znakov, da bi lahko cena rasla še naprej. Podobno kot se razhajajo mnenja analitikov, so različni tudi načini, na katere se z razmerami na trgu spopadajo naftne družbe.
Predvsem evropske in ameriške naftne družbe na veliko zapirajo črpališča nafte in znižujejo vlaganja v nova najdišča. Letos naj bi se investicije naftnih družb znižale za približno 30 odstotkov – velik del opuščanja investicij odpade na podjetja, osredotočena na izkoriščanje zalog nafte in plina, ujetih med plastmi skrilavca. Količina nafte na trgu se bo posledično začela zniževati, kar naj bi prineslo še višje cene.
Vlagatelji so v zadnjih dveh dneh sicer spoznali, da so morda začeli plačevati nekoliko previsoko ceno za sod nafte, kar je v kombinaciji z nekoliko močnejšim ameriškim dolarjem prineslo nekajodstoten padec cen. Tega so z navdušenjem pozdravili Savdijci in nekatere zalivske države, ki igrajo pomembno vlogo v organizaciji proizvajalk nafte Opec. Savdska Arabija naj bi za ohranjanje nizke cene nafte v enem letu namenila kar 35 milijard dolarjev deviznih rezerv. »Bojijo se obnovljivih virov energije in Tesle (proizvajalec električnih avtomobilov, op. p.),« je dejal eden od analitikov na Wall Streetu.
Pasti višje cene nafte
Ključno vprašanje je, kaj se bo dogajalo s ponudbo, če bo cena nafte še naprej rasla. ZDA naj bi trenutno še vedno črpale kar 9,4 milijona sodov nafte na dan, kar je le četrt milijona manj od rekordne proizvodnje. Kljub temu ima ameriški naftni sektor še velik neuporabljen potencial. Z revolucijo črpanja nafte iz plasti skrilavcev so naftne družbe podzemlje Teksasa, Severne Dakote in Oklahome spremenile v švicarski sir. Na stotine črpališč je pripravljenih na proizvodnjo nafte. Če bodo podjetja preveč neučakana in ne bodo počakala na krepkejše okrevanje povpraševanja, bi lahko s prezgodnjim valom nafte še pred koncem leta povzročila nov visok padec cen nafte, opozarjajo nekateri strokovnjaki.
Usodni val bi lahko sprožile tudi spodbude držav. Velika Britanija že ukrepa. Po katastrofalnem prvem četrtletju za naftno-plinskega velikana BG Group in njegovega bodočega lastnika Royal Dutch Shell, ki sta utrpela 41- in 56-odstotni padec dobička, je razpisala skupno 1,3 milijarde funtov davčnih olajšav za črpanje nafte v Severnem morju v prihodnjih petih letih. Ponudila pa naj bi še zajetne davčne olajšave za nova vlaganja.
Ukrepi so spet kot naročeni za Savdsko Arabijo in sorodno misleče. Družbe Saudi Arabian Oil, Abu Dhabi National Oil in Kuwait Petroleum črno zlato še zdaj črpajo z rekordno zavzetostjo. Dubajski Adnoc pa je pred dnevi napovedal, da bo v prihodnjih petih letih za razvoj svojih največjih globokomorskih črpališč namenil 25 milijard dolarjev. V Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih in Kuvajtu je že marca delovala približno tretjina več črpališč kot v istem mesecu lani. V ZDA se je število črpališč istočasno zmanjšalo za skoraj 50 odstotkov.
