Strmoglavljenje evra prinaša prednosti in slabosti. Slovenski potrošniki bodo morali vse globlje seči v žep pri potovanjih zunaj območja evra, London se je denimo v slabih dveh letih podražil za četrtino. Podjetja pa si na drugi strani obetajo višji izvoz in boljše poslovanje.
Slovenci smo že lep čas odvajeni pregledovanja tečajnic pred potovanjem prek meja. A to bi se lahko kmalu spremenilo, saj vrednost evra vztrajno pada proti večini svetovnih valut, pri čemer nič ne kaže, da bo trenda kmalu konec. Včeraj je bil evro tako vreden že manj kot 1,075 dolarja, kar je najmanj v 12 letih, pri menjavi v britanske funte pa je bilo mogoče z enim evrom iztržiti le še nekaj več kot 0,7 funta. Tako nizko ni padel vse od leta 2007.
Potrošnikom preglavice...
Za potrošnike je novonastali položaj vse prej kot spodbuden. Ne nazadnje tudi zaradi dejstva, da je Evropska centralna banka (ECB) ravno dobro začela program kupovanja državnih obveznic, s katerim bo v obtok vrgla enormne količine denarja. Evro bo tako vsaj proti valutam v državah, kjer so centralne banke konservativnejše (ne tiskajo novega denarja), še naprej vztrajno izgubljal vrednost.
London, ki je priljubljena pomladanska denstinacija za turiste z evropske celine, sicer res ni bil nikdar prav poceni, a bo sedaj še precej dražji. Britanski funt je samo v zadnjih treh mesecih proti evru pridobil več kot 11 odstotkov vrednosti, v slabih dveh letih pa skoraj četrtino. Čeprav se cene v funtih zaradi nizke inflacije v tem času niso bistveno spremenile, je nakupovanje na britanskih spletnih straneh ali med pohajkovanjem po znameniti ulici Oxford Street za Slovence vsak dan dražje. Za kosilo v britanski prestolnici, ki stane na primer 15 funtov, je bilo treba še poleti leta 2013 odšteti »le« 17 evrov, danes bi znesek presegel 21 evrov.
... podjetjem priložnost
Še huje je v ZDA, saj je evro od lanskega maja proti dolarju izgubil že skoraj 30 odstotkov vrednosti, vse od konca lanskega leta pa drsi tudi proti številnim preostalim evropskim valutam. Poleg švicarskega franka so od konca lanskega leta proti evru po nekaj odstotkov vrednosti pridobili češka krona, madžarski forint, poljski zlot, celo ruski rubelj ter švedska in norveška krona. Slednja je proti evru od sredine decembra pridobila več kot osem odstotkov vrednosti, kar je zopet slabo za slovenske turiste na poti v Oslo ali na sever Norveške z željo videti severni sij. Hkrati pa bi moralo biti dobro za slovenske izvoznike.
Alpina je predvsem zaradi odličnih čevljev za tek na smučeh, ki je norveški nacionalni šport, izredno priljubljena v najbogatejši nordijski državi. Na trge zunaj območja evra proda za 26 milijonov evrov svojih izdelkov, kar predstavlja 70 odstotkov celotnega izvoza. Največji trg je prav Norveška, sledijo Rusija, ZDA, Hrvaška, Švedska, Velika Britanija, Kanada, Ukrajina in Češka. »Morebitno manjšo prodajo v Rusiji in Ukrajini želimo nadomestiti prav na teh trgih,« je pojasnil direktor Alpine Matjaž Delopst, ki pravi, da si podjetja želijo, da bi nižja vrednost evra dodatno okrepila izvozno aktivnost. Nekaj podobnega si obetajo tudi v skupini Intra Lighting, ki je leta 2013 izvozila za okoli 15,5 milijonov evrov proizvodov, od tega 34 odstotkov iz območja evra, kjer so najpomembnejši trgi Norveška, Velika Britanija in Češka. Nižji evro naj bi jim pomagal tudi pri preboju na trge svetil v Severni Ameriki, Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Združenih arabskih emiratih.
Cenitev evra ni nujno prednost za gospodarstvo
Razmišljanje za vedrimi pričakovanji je preprosto. Nižji evro naj bi namreč spodbudil domača podjetja na dva načina. Prvič, depreciacija evra prinaša rast uvoznih cen, zlasti proizvajalcev zunaj območja evra. Domača podjetja postajajo zaradi tega relativno cenejša in privlačnejša za kupce. Drugič, padec vrednosti evra hkrati povečuje konkurenčnost izvoznih podjetij na trgih, kjer evro ni glavno plačilno sredstvo. Posledica bi morala biti višja rast izvoza.
Vendar vse le ni tako preprosto. Zniževanje vrednosti evra proti košarici tujih valut ne pomaga prav dosti, če je valuta na ciljnem trgu utrpela še globlji padec. Dober primer tega je ruski trg, kjer je kupna moč prebivalcev zaradi enormnega padca vrednosti rublja (kljub postopni rasti je še vedno vreden skoraj 30 odstotkov manj kot pred pol leta), povsem sesuta. Posledično se je znižal izvoz evropskih podjetij v Rusijo. Poleg tega šibkejši evro ne pomeni prednosti proti vsem konkurentom na trgih z »močnejšo« valuto, kot so trenutno Skandinavija, Češka, Poljska in Velika Britanija. Če Gorenje v Skandinaviji tekmuje s proizvajalci iz območja evra, kot so Miele, Candy ali Bosch, ne pridobi prav nobene prednosti. Na Švedskem bi imelo Gorenje tako v teoriji prednost kvečjemu pred domačim proizvajalcem bele tehnike Electroluxom, ki ima zaradi močnejše švedske krone manjši manevrski prostor pri postavljanju cen.
Da drsenje evra ne bo nujno zdravilo za gospodarske težave območja evra, nakazujejo že prvi podatki o izvozu v januarju. Nemški izvoz je januarja na mesečni ravni upadel za 2,1 odstotka, čeprav je ravno v tem obdobju evro izgubljal vrednost proti večini svetovnih valut. Podobne izkušnje sta imeli v preteklosti tudi Japonska in Velika Britanija, ki ji kljub 25-odstotnemu padcu vrednosti funta proti evru ni uspelo okrepiti izvoza med krizo. Tudi v skupini Bisol in v Krki tako ne pričakujejo bistvenih sprememb v prodaji zaradi zniževanja vrednosti evra.
