Evropski »QE«

Draghi je na novinarski konferenci po prvi letošnji seji sveta Evropske centralne banke (ECB) razkril dolgo pričakovano odločitev o ukrepu kvantitativnega sproščanja. ECB bo začela marca kupovati obveznice v evrih z oceno, ki pomeni, da so varne za investicije. Na sekundarnem trgu bo kupovala obveznice držav članic evrskega območja, agencij in evropskih institucij. Skupaj bo ECB mesečno za nakupe obveznic odštela 60 milijard evrov, skupaj pa to od letošnjega marca do konca septembra 2016 znese 1140 milijard evrov. To je na zgornji meji pričakovanj trgov.

Draghi je sicer dejal, da nameravajo program kvantitativnega sproščanja izvajati do konca septembra 2016, vsekakor pa do takrat, dokler ne bodo videli vzdržne prilagoditve inflacije, ki bo skladna z njihovim ciljem, je povedal Draghi, ki te izjave podrobneje ni želel pojasnjevati. ECB želi, da bi se inflacija na srednji rok gibala blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma, Draghi pa je znova poudaril, da je to njihov mandat.

Tako smo se za intervju odločili tudi pri Vzajemci.com in upravljavce in analitike vprašali, kaj menijo o programu ECB in če bo ta dovolj za ureditev razmer v evropskem gospodarstvu.

Višina QE je nad pričakovanji, a zadržki ostajajo

Primož Cencelj iz KD Skladi meni, da je glavni razlog, da je ECB napovedala program QE ta, da se je inflacija spustila do tako nizkih ravni. »Evropa se v zadnjih nekaj letih sooča s številnimi ekonomskimi in strukturnimi problemi. Pri soočanju s problemi je bil v Evropi sprejet bolj konservativen nemški model, ki je dolgo časa odlašal QE. V zadnjem letu pa se je makroekonomska slika zelo zaostrila. Tako so inflacijska pričakovanja močno pod ciljno vrednostjo ECB (malo pod dvema odstotkoma). To pa je omogočilo aktivacijo 'ameriškega' QE,« pravi Cencelj. In kaj namerava ECB z ukrepom doseči? »Namen ukrepa je kupovanje časa državam za sprejem prepotrebnih strukturnih reform. Ukrep bo namreč na eni strani umetno zniževal obrestne mere, ki bi jih morale sicer države plačevati na trgu. Na drugi strani pa zniževal nihanje na obvezniškem trgu, kar bo vlivalo dodatno samozavest za plasiranje sredstev v druge naložbene razrede,« meni Cencelj. »Menimo, da bo ukrep kot podpora trgu deloval. Bolj pa smo rezervirani do druge strani enačbe, in sicer izvajanja strukturnih reform posameznih držav,« še dodaja.

Jan Grižon, NLB Skladi: Kar o programih kvantitativnega sproščanja (QE) iz ameriške izkušnje zagotovo vemo, je to, da pozitivno vpliva na tečaje delnic. oz. instrumentov z višjim tveganjem (ang: "risky assets").  Uspešnost transmisije na raven celotnega gospodarstva lahko ocenjujemo zgolj čez čas, ko se začetni "bum" umiri. V prvi vrsti pričakujemo pozitivne učinke na gospodarstvo EU zaradi splošne ravni obrestnih mer in upada vrednosti evra v primerjavi s pomembnejšimi svetovnimi valutami.

Prav vsi pravijo, da je višina programa višja od tega, kar so pričakovali. Moti pa jih predvsem delovanje t.i. režima delitve tveganj. »Nakupe vrednostnih papirjev bodo izvajale nacionalne centralne banke, ki bodo same nosile tveganja potencialnih izgub.  Države članice EMU si bodo delile zgolj 20 % potencialnih izgub iz tega programa, predvsem zaradi dovoljenih nakupov obveznic evropskih institucij, kot so EIB itd. Skratka, na vsebinski ravni ni prišlo do pričakovane delitve tveganj oz. t.i. 'risk sharinga', kar je največja kritika,« je povedal Uroš Vek iz KBM Infond, ki sicer ne pričakuje, da bo QE tako učinkovit, kot je bil v ZDA. »Uspeh programa QE bo pozitivno vplival na finančna sredstva (vrednost delnic in obveznic), vendar vprašanje je, ali se bo to premoženje prelilo v potrošnjo in investicije realnega sektorja.  Zaradi narave evropskega gospodarstva, ki bistveno bolj temelji na bančnem kanalu financiranja investicij kot na financiranje preko kapitalskih trgov, uspeh QE ne bo tako učinkovit kot je bil v ZDA. Vsekakor pa je bil v trenutnem gospodarsko okolju nujno potreben,« dodaja.

Največ koristi za problematične države in za Nemčijo

Po besedah Igorja Erkerja iz Numerice Partners je »vsaka monetarna ekspanzija je pozitivna za naložbene razrede.« Torej, vpliv na evropske delnice bo pozitiven. »Kratkoročno je že vplival, srednjeročno oz. dolgoročno je pa gibanje tečajev odvisno še od kaj drugega kot samo od QE,« dodaja Izidor Jerman iz Alpen Invest. S tem, da bo implementacija evropskega QE pozitivno vplivala na tečaje evropskih delnic, sploh ob dodatnem upoštevanju pozitivnih učinkov nižje cene nafte, se strina tudi Jan Gižon iz NLB Skladi. »Kot nasprotujoča sila pa so tu Grčija in strah pred vzponom populističnih strank na oblast v drugih državah evropske periferije in za sedaj še ne povsem jasna smer gibanja cene nafte. Predvsem ta dva dejavnika trenutno povzročata nadpovprečno nihanje delniških tečajev,« še dodaja Grižon.

Slavko Rogan, Alta Skladi: Največ koristi bi morali imeti ciklični sektorji (potrošne dobrine, industrija), saj so v neciklični  že pred QE bili v precej boljšem stanju (osnovne potrošne dobrine, zdravstvo).

Kdo bo pa imel od QE največ koristi? Na državnem nivoju so si analitiki enotni, da bodo to problematične države območja evra in Nemčija zaradi izvoznega sektorja. »Na eni strani bodo največ koristi imele države PIGS, saj bo zadolževanje cenejše. Na drugi pa Nemčija, saj bodo njihovi izvozniki na mednarodnih tržiščih še konkurenčnejši,« meni Uroš Vek. Opozarjajo pa, da bi zaradi manjših stroškov zadolževanja lahko prišlo do zastoja pri izvajanju ključnih reform. Med sektorji pa upravljavci in analitiki pravijo, da bodo največ koristi imeli predvsem izvozniki. Veliko koristi pa bo imel tudi evropskih finančni sistem. »V prvi vrsti bodo največ koristi imele poslovne banke in finančni sistem, prek njih pa seveda ostali udeleženci, predvsem segmenti, ki so odvisni od potrošnika,« meni Grižon. »Nadaljnji upad pričakovanih donosnosti državnih obveznic bi v teoriji vlagatelje moral preusmeriti v podjetniške obveznice in posledično blagodejno vplivati na stroške zadolževanja podjetij,« še dodaja. Obenem svari, da evropski obvezniški trg ni tako razvit, kot na primer ameriški, zaradi česar večji del virov financiranja v Evropi za podjetja še vedno predstavljajo bančna posojila.

Evro bo še naprej izgubljal vrednost

Težave povsod po svetu, razen v ZDA, so v zadnjih 12 mesecih okrepile ameriški dolar proti ostalim svetovnim valutam. In ko gospodarsko stanje združimo s politikami centralnih bank, praktično ne ostane prostora za drug scenarij, kot pa nadaljevanje rasti ameriškega dolarja. Podobnega mnenja so tudi slovenski analitiki ter upravljavci premoženja, ki večinoma napovedujejo krepitev ameriškega dolarja proti evru. Dodajajo, da gre tečaj EUR/USD lahko tudi po pariteto. Kljub temu svarijo, da so to le pričakovanja, in da je gibanje valut zelo nepredvidljivo.

Janez Jaki je finančni svetovalec Skupine Vzajemci. V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].