Največje banke so zaradi manipuliranja z valutami morale plačati že skoraj 8,5 milijarde evrov kazni. V zadnjih štirih letih so regulatorji bančni sistem udarili z okoli 200 milijardami evrov kazni, a nič ne kaže, da bi to prineslo streznitev. Kazni bodo letos presegle 40 milijard evrov. So sploh dovolj visoke?
Kazni za največje banke, ki so odigrale eno ključnih vlog v polpretekli krizi, gredo v nebo. V aferah z liborjem in euriborjem, kjer so banke za lasten profit manipulirale z valutnimi trgi, so bile ravno v teh dneh izrečene nove 3,4 milijarde evrov težke visoke globe za šesterico velikih bank.
»Pogosto je bila obrestna mera libor povsem izmišljena,« je zapisal eden od regulatorjev, ki so bankam doslej naložili skupno že za okoli 8,5 milijarde evrov kazni. Največ bodo nečedni posli stali švicarsko banko UBS, ki mora plačati skupno 1,82 milijarde evrov kazni, tesno za petami ji stopa britanska Royal Bank of Scotland (RBS), ki ji je bil izstavljen račun v višini 1,49 milijarde evrov. Tragično? Očitno ne, vlagatelji se niso niti čudno spogledali, kaj šele, da bi se spotaknili ob visoke kazni, ki so v finančnem svetu postale del vsakdana. Edina, ki bo zapadla v višjo izgubo, je podržavljena RBS, ki si še zdaj liže krizne rane, medtem ko bodo banke JP Morgan Chase, Citibank, HSBC, UBS in Bank of America letos spet kovale milijardne dobičke. Temu ustrezno se gibljejo tudi vrednosti njihovih delnic.
Kazni ne dosežejo svojega namena
Kakšen smisel imajo sploh kazni, ki jih regulatorji nalagajo bankam, če jih finančno ne zbodejo oziroma jih ne spodbujajo k poslovanju v skladu s pravili? Čeprav morajo regulatorji v prvi vrsti skrbeti za stabilnost bančnega sistema, se zdi, da so kazni za banke pogosto premile. Denar od glob se največkrat vrne kar nazaj v sistem, namesto da bi oškodovanim strankam poplačale izgubo. Banki Fannie Mae in Freddy Mac, katerih komitenti so zaradi manipulacij v aferi z liborjem ostali brez 800 milijonov dolarjev, sta morali tako sami v tožbo proti devetim odgovornim bankam. Denarja še nista dobili, prav tako ne oškodovanci.
Čeprav se zdijo milijardne kazni pogosto enormne, jih je treba pogledati v kontekstu. Bank of America je zaradi zavajanja vlagateljev na trgu hipotekarnih posojil prejela doslej rekordno kazen v višini 17 milijard dolarjev. Od tega bo morala 9,65 milijarde dolarjev plačati v denarju, preostanek pa v obliki kompenzacije za prizadete stranke. A zaradi tega verjetno ne bo spremenila načina poslovanja. Prvič, s tem početjem je verjetno krepko zaslužila. In drugič, kazen je enostavno prenizka. Bank of America je imela ob koncu letošnjega tretjega četrtletja 2170 milijard dolarjev bilančne vsote, na njenih računih imajo depozitarji shranjenih 1134 milijard dolarjev. Lani je denimo ustvarila več kot 12 milijard dolarjev čistega dobička, v zadnjih 12 mesecih pa je ta znašal 5,5 milijarde dolarjev.
Kdo plača kazni
Fundacija CPP Research foundation je pred kratkim ocenila, da so banke zaradi zavajanja in kršitev zakonodaje v preteklih štirih letih (2009–2013) za poravnave, plačilo kazni in vračila nezakonito pridobljenega denarja namenile okoli 200 milijard evrov. Samo letos se je ta znesek povečal za vsaj 40 milijard evrov.
A kdo sploh plača kazni, ki jih regulatorji naprtijo bankam? Najprej je treba ločiti med kaznijo in protipravno pridobljenimi sredstvi, ki jih mora banka običajno zgolj vrniti. Pri tem dobi v znamenje dobre volje pogosto celo nagrado v obliki davčne olajšave. Občasno veljajo takšna pravila tudi pri kaznih. Bank of America je denimo leta 2012 zaradi diskriminacije Latinskoameričanov in Afroameričanov pri podeljevanju stanovanjskih posojil morala plačati 335 milijonov dolarjev kazni. Od države je istočasno dobila 35-odstotni oziroma 117 milijonov dolarjev visok odpustek v obliki davčnih olajšav. Wells Fargo je 175-milijonsko kazen knjižil kot korporativni strošek, ki prav tako prinese olajšavo. Davkoplačevalci, ki vestno polnijo proračun, so morali biti posebno »zadovoljni«.
Še bolj premeteni so bili v britanski HSBC. Ko je zaradi pranja denarja lani dobila kazen v višini 1,5 milijarde evrov, so njeni komitenti nenadoma na dom dobili obvestila, da bo banka odslej potrebovala nekoliko več časa za izvedbo pologa gotovine na bančni račun. Razloga za to potezo v HSBC nikdar niso razkrili, več časa pa jim je zagotovo prineslo dodatne obrestne prihodke in tudi večjo količino denarja, s katerim so lahko razpolagali.
Nekatere banke se rešujejo kazni z izdajanjem kolegic. UBS in Barclays, ki sta zažvižgali lani, sta si prihranili 2,5 milijarde evrov in 690 milijonov evrov kazni. A četudi bi kazni plačali, ju to verjetno bistveno ne bi pretreslo. Kazni so namreč enostavno prenizke, da bi resno pretresle največje in nedotakljive banke, ki še naprej selektivno spoštujejo smernice regulatorjev.
