Ukrajinsko-ruska kriza je letos še dodatno znižala vrednost ruskih delnic. Ruski trg je letos eden od najmanj donosnih na svetu. Medtem, ko eni pričakujejo rast vrednosti delnic od trenutnih nivojev, spet drugi napoveduejo dodatne padce. Tako smo se odločili za intervju z mag. Luko Flere, CFA, direktorjem naložbenega sektorja KD Skladi.
Kako bo kriza vplivala na delniške trge? Bodo ukrepi mednarodne javnosti vplivali samo na rusko borzo ali to lahko zniža tečaje delnic tudi na pomembnejših svetovnih borzah?
Če kriza ostane omenjena na območje Krima, menim, da smo glavno reakcijo na trgih že videli. Zahod se je, kot kaže, s pripojitvijo Krima sprijaznil, do sedaj napovedane sankcije pa imajo bolj demonstrativen kot ekonomski učinek. Če ostane pri takšnem scenariju, verjamemo, da bodo kriza in njene posledice omejene na regijo. Povsem nove dimenzije pa bi spor dobil v primeru eskalacije razmer v vzhodni Ukrajini in morebitnem ruskem vojaškem posredovanju. V tem primeru pričakujemo ekonomske sankcije zahodnih držav in povračilne ruske ukrepe. Kriza bi tako hitro dobila globalne razsežnosti, katerih vpliv bi čutili tudi na ostalih trgih.
V vsaki krizi nastanejo tudi naložbene priložnosti. Kje vidite priložnosti v tej krizi?
Glavno priložnost predstavljajo nizka vrednotenja, ki za ruski delniški trg sicer niso nič nenavadnega, a se je tudi relativno razkorak vrednotenj ruskih podjetij v primerjavi s povprečjem za trge v razvoju povečal. Poleg tega pa so ruska podjetja, tudi tista v večinski državni lasti, v zadnjih nekaj letih močno povečala dividendna izplačila. Trenutno so temeljni kazalci poslovanja podjetij in vrednotenja v ozadju, saj investitorji vračunavajo predvsem večjo premijo za politično tveganje, pa tudi upočasnitev gospodarske rasti zaradi dviga obrestnih mer. Ko se bo ukrajinska kriza umirila in sentiment obrnil, vlagatelji ne bodo mogli spregledati atraktivnih vrednotenj in kar lahko sledi, je močna rast ruskih delnic.
Mark Mobius večkrat poudari, da pri investiranju na trge v razvoju daje prednost podjetjem, ki poslujejo v tujih valutah, stroške pa imajo v lokalnih. Ta podjetja naj bi zaradi tega imela boljše rezultate. Se lahko isto strategijo uporabi tudi za ruske delnice? Če ne, zakaj?
Glede na to, da so valute trgov v razvoju pogosto pod pritiskom in izgubljajo vrednost, je ena od možnosti varovanja investiranje v izvoznike, ki ob depreciaciji valute postajajo konkurenčnejši, zaradi česar se izboljšajo tudi njihovi operativni rezultati poslovanja. Rusko gospodarstvo je v tem pogledu specifično, saj zelo velik del gospodarstva, pa tudi delniškega indeksa, predstavljajo podjetja iz energetskega sektorja. Za ta podjetja vemo, da se cene nafte ali plina oblikujejo v ameriških dolarjih, medtem ko imajo podjetja večino stroškov v domači valuti.
Valute razvijajočih se držav so v letošnjem letu precej izgubile. Ruski rubelj in ukrajinska hrivna sta bili zaradi krize med najbolj prizadetimi. Ali obstaja nevarnost, da se njuna vrednost še zniža? Kakšne posledice za gospodarstvo predstavlja padec vrednosti domače valute?
Valute držav v razvoju so letos veliko izgubile zaradi negativnega sentimenta do teh trgov in odliva kapitala, ki je posledica manj ohlapne monetarne politike ameriškega FED, pa tudi slabše makroekonomske slike teh držav. Na vrednost rublja in hrivne je seveda še dodatno vplivala eskalacija krize v Ukrajini. Trenutna vrednost rublja je, če gledamo plačilnobilančno, nekje na makroekonomsko upravičenih nivojih. Sama tržna vrednost pa je odvisna od nadaljnjega poteka krize in tudi posredovanja ruske centralne banke, ki na trgu intervenira, zaradi depreciacijskih pritiskov pa je v začetku meseca tudi dvignila referenčno obrestno mero za 150 bazičnih točk.
Kakšen delež naložb predstavljajo ruske delnice v skladu KD Vzhodna Evropa in kaj pričakujete v naslednjih letih?
Delež ruskih podjetij v portfelju sklada KD Vzhodna Evropa je trenutno nekje okoli 50 odstotkov, pri čemer smo naše pozicije ob izbruhu ukrajinske krize močno zmanjšali. Trenutno natančno spremljamo dogajanje v Ukrajini, naš osnovni scenarij pa ostaja, da kriza v vzhodni Ukrajini ne bo eskalirala. Vrednotenja ruskih podjetij se nam zdijo sicer zelo atraktivna, a mislimo, da se mora najprej zmanjšati politična negotovost, da bo to prišlo v ospredje. Med ruskimi podjetij iščemo izpostavljenost v podjetjih z dobrimi dividendnimi donosi, izvoznikih, katerih konkurenčni položaj se bo zaradi šibkejše valute okrepil, ter diskontnih trgovcih in internetnih podjetjih, ki ponujajo cenejšo izbiro potrošnikom in zato verjamemo da lahko okrepijo svoje tržne deleže tudi v okolju nižje gospodarske rasti.
Odgovarjal je Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja KD Skladi.
