Podaljšanje davčnih olajšav v ZDA je bila zagotovo ena glavnih novic zadnjega tedna. Razpravljalo se je o dohodnini davka na kapitalske dobičke, dividendah in o ostalih prispevkih. Doseženo je bilo podaljšanje tako imenovanih »Bushevih davčnih olajšav«, ki so bile uvedene leta 2001 in leta 2003 in bi se sicer iztekle konec leta 2010.
Barack Obama je bil primoran skleniti »Washingtonski kompromis«
Tema je bila zelo kontroverzna in tudi ideološko pogojena. Šlo je namreč za razpravo med demokrati in republikanci. Demokrati so želeli podaljšati olajšave samo za revni in srednji sloj prebivalstva, medtem ko so republikanci vztrajali pri podaljšanju olajšav za vse vključujoč tudi najpremožnejši sloj prebivalstva.
Demokrati so do novembrskih volitev vztrajali pri podaljšanju davčnih olajšav za vse razen najpremožnejšega sloja prebivalstva. Vendar pa se je razmerje moči po novembrskih parlamentarnih volitvah spremenilo, tako da je ameriški predsednik Barack Obama bil primoran skleniti »Washingtonski kompromis«, po katerem bodo davčne olajšave v prihodnjih letih veljale za vse sloje prebivalstva.
V zameno za kompromis so demokrati iztržili podaljšanje plačila nadomestila za primer brezposelnosti iz 99 tednov za še dodatnih 13 mesecev. Nadomestilo trenutno prejema okoli 7 milijonov Američanov. Dodatno pa je bil znižan tudi obvezni pokojninski prispevek.
Zakaj je to pomembno?
Ocenjuje se, da se bo iz tega naslova povečal prihodek gospodinjstev, kar posledično vpliva na višjo potrošnjo ter gospodarsko rast. Samo z znižanjem obveznega pokojninskega prispevka naj bi se dohodek gospodinjstev povečal za okoli 15 milijard dolarjev. Kar naj bi povečalo potrošnjo za več kot sto milijard dolarjev.
Sedaj seveda sledijo revizije gospodarske rasti. Analitiki so svoje napovedi rasti BDP v povprečju dvigili za okoli pol odstotka. Gospodarska rast ZDA v letu 2011 naj bi tako znašala nekaj nad tremi odstotki. Stopnja brezposelnosti, ki je trenutno nekaj pod desetimi odstotki, naj bi se na račun tega ukrepa v prihodnjih dveh letih znižala za 0,1 - 0,6 odstotka. Seveda pa ima ukrep tudi negativno stran. Država, ki se že tako bori z visokim primanjkljajem, bo tako prejela okoli 900 milijard dolarjev manj prispevkov.
Rusija bi lahko postala članica WTO že v prvi polovici leta 2011
Druga pomembna novica pa je povezana z Rusijo in njenim načrtovanim vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Pogovori glede vstopa Rusije trajajo že od leta 1993. V ponedeljek pa naj bi ruska ministrica za gospodarstvo in komisar Evropske unije dosegla dogovor, po katerem bi se lahko Rusija v WTO vključila že v prvi polovici leta 2011. Do sedaj so bile glavne ovire v pogajanjih ruske subvencije kmetijskemu sektorju, uvoz mesa in carinska unija, ki so jo imele Rusija, Belorusija in Kazahstan.
Rusija je sicer največje gospodarstvo, ki ni članica WTO. Sam vstop države bo najbolj koristil izvoznikom. Izpostavimo lahko predvsem jeklarje, ki jim bo sedaj omogočen izvoz na evropski trg brez kvot, ki so za njih do sedaj veljale. Na drugi strani pa bodo pod pritiskom predvsem podjetja, ki so osredotočena na domači trg in poslujejo v nekonkurenčnih sektorjih. Ob vstopu v WTO bo Rusija namreč morala sprejeti regulativo, ki bo odprla te nekonkurenčne sektorje tujim podjetjem, kar bo povečalo konkurenčnost in po pravilih poslovnega obnašanja, Rusijo naredila bolj podobno oz. primerljivo ostalim državam, kar bo v končni fazi povečalo pritok tujega kapitala.
