V zadnjih dneh se v časopisih pojavljajo nekoliko populistični naslovi v zvezi ZDA, ampak pri tem je treba pojasniti ozadje. Prihodnji torek, 2. avgusta bo ZDA namreč zmanjkalo sredstev za poplačilo obveznosti, ki zapadejo. Zaradi doseženega limita zadolževanja, ki trenutno znaša 14,3 trilijona ameriških dolarjev, se ameriška država ne more več na novo zadolževati. Trenutno je ameriški dolg nekje na ravni bruto domačega proizvoda, kar pa še ni tako alarmantno.
Ob tem pa je treba vedeti, da se je zadolženost zaradi gospodarske krize in ukrepov, ki so sledili, ter nenazadnje tudi nekaterih drugih reform, na primer zdravstvene, v zadnjem obdobju močno povečala, proračunski primanjkljaji pa so načrtovani tudi za prihodnja leta. V slednjem tako tiči jedro spora in »glavni oder« za politično predstavo med republikanci in demokrati. Nov zakon o dvigu praga zadolževanja morata potrditi tako predstavniški dom kot senat. Ker pa je večina v obeh domovih razdeljena, demokrati nujno potrebujejo soglasje republikancev za sprejem zakona.
Nesoglasja glede varčevalnih ukrepov
Obe strani se sicer strinjata, da bo v prihodnje treba varčevati in zmanjšati primanjkljaj. Močno pa se razlikujejo v predlogih, kako to doseči. Republikanci želijo predvsem oklestiti izdatke za socialno pomoč in sheme, kot so Madicare and Medicaid, medtem ko želijo demokrati dvigniti davke najpremožnejšim slojem in odpraviti nekatere druge davčne olajšave. Na koncu bo verjetno sprejet neke vrste kompromis. Od pogajanja pa je odvisno, kaj bo vključeval.
Prvotni varčevalni načrti slonijo na tako imenovanem velikem dogovoru, po katerem naj bi v prihodnjih desetih letih ZDA privarčevala kar okoli 4 trilijone ameriških dolarjev. Do sedaj so bila ta pogajanja neuspešna. Republikanci so nazadnje predlagali le manjši dvig limita, ki bi zadoščal za dobro leto, medtem ko bi dodatne dvige nato pogojevali z dodatnimi varčevalnimi ukrepi. Na drugi strani demokrati to močno zavračajo, ker bi to pomenilo, da se bodo prihodnje leto o tem pogajali ravno med volilno kampanjo, ko bodo politične igrice in pritiski še močnejši, če je to sploh še mogoče.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Najverjetneje bo nekakšen dogovor dosežen, saj je vložek za politično kupčkanje vseeno prevelik. Vprašanje pa je seveda, kaj bo ta kompromis vključeval in kako ga bodo sprejele bonitetne agencije. S&P je na primer sredi meseca napovedal, da ZDA grozi znižanje bonitetne ocene, če politiki ne sprejmejo načrta varčevanja v višini štirih trilijonov dolarjev in katerega bodo ocenili, da bo dejansko implementiran in spoštovan v prihodnjih desetih letih. Te dni lahko beremo v različnih časopisih, da veliko upravljavcev in analitikov, med drugim tudi recimo Black Rock in Franklin Templeton, ne izključujejo znižanja bonitetne ocene ZDA.
Kakšne posledice bi to lahko imelo, pa lahko pogledamo v preteklost in kaj se je dogajalo na Japonskem. Za tem, ko je Moody's jeseni leta 1998 znižal bonitetno oceno iz trojnega na dvojni A1, se je na Japonskem zahtevana donosnost obveznic dvignila, predvsem na daljšem koncu krivulje, vendar so se tudi nekoliko v nasprotju s pričakovanji dvignili tečaji delnic in nenazadnje je porasla tudi valuta jen. Razlog za to gre iskati v makroekonomskem okrevanju Japonske, saj se je industrijska proizvodnja začela dvigovati oziroma je ravno takrat dosegla dno.
Veliko bolj pomembno makroekonomsko stanje kot znižanje ocene
Ta primer bi lahko preslikali tudi na primer ZDA, kjer bo veliko bolj pomembno makroekonomsko stanje, kot samo znižanje bonitetne ocene, kar nekateri, kot lahko vidimo, že računajo. V petek bomo izvedeli, kakšna je bila gospodarska rast v drugem četrtletju in kakšno je stanje glede zaposlenosti. Ta dva podatka se na trgu že težko pričakuje. Hkrati pa so zelo pomembni tudi rezultati podjetij, ki so trenutno dobri, saj je 75 odstotkov podjetij, ki so do sedaj objavila rezultate, preseglo pričakovanja.
