Vlada bo s predlogom zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) na novo določila prioritete državnega premoženja in glavna prednostna naloga holdinga, ki bo upravljal okoli osem milijard evrov vredno premoženje, bo očitno sanacija bančnega sistema.
Holding, ki na eni strani prevzema upravljanje sredstev za sedanje in bodoče upokojence, javne uslužbence, denacionalizacijske upravičence, žrtve vojnega nasilja, bo na drugi strani sodeloval pri čiščenju bančnih bilanc. Tako bo konservativno upravljanje premoženja, namenjenega omenjenim družbenim skupinam, pod vodstvom tričlanske uprave holdinga, ki jo bosta nadzirala politično imenovan nadzorni svet in vlada, trčilo ob tvegane nakupe slabih terjatev bank.
"Sanacija bančnega sistema, podržavljenje gospodarstva in ukinitev AUKN"
Pričakovana posledica bo podržavljenje gospodarstva, saj se bodo na državni holding poleg slabih terjatev bank predvidoma prenesli tudi vsa zavarovanja, hipoteke, zaseženi deleži podjetij, prav tako pa z vladnega stališča ni zanemarljiva takojšnja ukinitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). "Sanacija bančnega sistema, podržavljenje gospodarstva in ukinitev AUKN," odkrito priznava vir blizu vladi.
SDH bo nastal s preoblikovanjem Sod-a in pripojitvijo DSU in Kad
Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki smo ga pridobili v uredništvu, ne predvideva ustanovitve nove družbe, ampak se bo v holding preoblikovala Slovenska odškodninska družba (Sod). Ta bo tudi pristojna za izpeljavo vseh postopkov. K SDH se bosta pripojila DSU in Kapitalska družba (Kad), in če ima Sod po zakonu tri mesece časa, da pripravi vse potrebno za preoblikovanje v SDH, se AUKN ukine takoj z uveljavitvijo zakona, to je dan po objavi zakona v Uradnem listu.
SDH premoženje Kada obravnaval ločeno
SDH bo premoženje Kada po predlogu zakona obravnaval ločeno od ostalega premoženja, ločeno vodil poslovne in druge knjige, poslovno dokumentacijo, ločeno bo za premoženje Kada sestavljal tudi računovodska in druga poročila. Spomnimo, prvotni predlog zakona je predvideval popolno ukinitev Kada in prenos vsega premoženja na SDH. Čeprav je minister za finance Janez Šušteršič z navedenimi rešitvami očitno prepričal koalicijsko stranko DeSUS, pa ni prepričal upokojencev, njihove volilne baze. "S predlogom zakona nismo zadovoljni, to je še zadnja kraja. Cilj vlade je zagotavljanje sredstev za reševanje denacionalizacijskih upravičencev in sanacijo bank. Kapital Kada mora ostati ločen. Z nekim ločenim obračunom znotraj holdinga nas ne bodo prepričali," je oster podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Mirko Miklavčič.
V Zdusu "Kada ne dajo"
Čeprav je v predlogu zakona določeno, da bo SDH letno Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) nakazoval 50 milijonov evrov, kot to trenutno velja za Kad, v Zdusu vztrajajo, da "Kada ne dajo". Tudi zakonsko določilo, da se iz vsake prodaja premoženja SDH za Zpiz oblikujejo rezerve v višini 10 odstotkov kupnine, jih niso prepričali. "Vse to je pesek v oči," opozarja Miklavčič in dodaja: "DeSUS naj zakon podpre na svojo odgovornost, ne v imenu upokojencev."
Razdor med denacionalizacijskimi upravičenci in upokojenci
Da ostane Kad samostojna družba in da se njeno premoženje lahko uporabi le za Zpiz, zahtevajo tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Obveznost vplačila v Zpiz v višini 50 milijonov evrov naj ostane Kadova, če slednji sredstev ne bi mogel zagotoviti, pa naj razliko zagotovi SDH, pravijo. Po predlogu zakona bi Modra zavarovalnica, ki upravlja pokojninske sklade za javne uslužbence, ostala samostojna družba znotraj holdinga, ni je dovoljeno statusno preoblikovati niti spreminjati njenih pravic in obveznosti. ZSSS pa predlaga, da se Modro zavarovalnico opredeli kot strateško naložbo, dokler upravlja zaprti vzajemni sklad za javne uslužbence.
Pripojitev Kada Sodu po naših informacijah ni bil prvotni predlog, ampak se je predvidevalo, da ostane Kad samostojen in kot tak hčerinska družba združenega upravljalca. Pripojitev Kada, ki ima vzpostavljene vse mehanizme in upravlja pokojninske sklade, k Sodu, ki nima niti portfeljskega dela upravljanja, hkrati odpira nova ideološka vprašanja. Nepokrita izguba Soda, ki skrbi za poplačilo denacionalizacijskih upravičencev, največja med njimi je Rimskokatoliška cerkev, ter za žrtve vojnega nasilja, presega polovico osnovnega kapitala družbe, in upravičence Kada skrbi, da bi se za izplačila Sodovim upravičencem namenila sredstva, ki so dejansko v lasti pokojninske blagajne.
Za projekte SDH štiri milijarde evrov državnih poroštev
Holdingu, ki bo po novem odkupoval slabe terjatve bank, je država pripravljena zagotoviti do štiri milijarde evrov poroštev. S tem naj bi holding izdajal obveznice ali najemal posojila ter tako pridobil sredstva za odkup premoženja bank, če bodo tako predvideli njihovi programi prestrukturiranja. S prenosom premoženja bank na SDH pa se bodo na holding prenesle tudi vse pravice bank, kot so prednostno poplačilo, hipoteke, zastave, obresti, pogodbene kazni, in vse premoženje bank, ki je bilo do prenosa slabih terjatev na podlagi omenjenih pravic že pridobljeno. Načrt vlade lahko dodobra premeša lastniško strukturo slovenskega gospodarstva in vpliv države v njem se bo še dodatno okrepil. V primeru prenosa deležev podjetij, ki so jih banke zasegle, na državni holding bi se tako močno okrepila vloga države v Pivovarni Laško, kjer ima NLB 24-odstotni delež, država pa še sedemodstotnega, če bi NLB zarubila Zvonov delež v Heliosu in ga prenesla na holding, bi država postala več kot 70-odstotna lastnica domžalskega podjetja, v Petrolu bi prevzela tretjinski delež, v Istrabenzu nekaj manj kot petino, podobno v Mercatorju, v Iskri Avtoelektriki več kot tretjino, če naštejemo le največje borzne družbe. Holding bi lahko postal tudi eden največjih nepremičninskih družb v državi, če bi banke nanj prenesle tudi zasežena stanovanja, dokončana in nedokončana, ter zemljišča propadlih gradbincev.
Dvomi
Ne glede na to, kdaj bo SDH zaživel v polni meri, pa bo lahko Sod oziroma SDH odkupovanje slabih terjatev bank začel izvajati takoj z uveljavitvijo zakona. Premoženje bank bo lahko holding odkupil z denarjem ali pa bo banki v zameno zagotovil obveznice, ki jih bo izdal sam oziroma njegova odvisna družba. A obveznice bo ob zapadlosti treba poplačati in postavlja se vprašanje, kje bo holding, če zaseženega premoženja bank ne bo mogel prodati, dobil sredstva. Navedeno skrbi tudi predstavnike ZSSS, ki opozarjajo, da bo holding za poplačilo obveznosti iz obresti prisiljen prodati kakovostno in likvidno premoženje, kot so Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav, energetske in druge dobre družbe. V sindikatu zato zahtevajo, da se slaba banka ustanovi neodvisno od ostalega državnega premoženja.
Holding bo lahko kupoval tudi kapitalske instrumente bank, vključno s hibridnimi obveznicami co-co in po potrebi banke dokapitaliziral z denarnim ali stvarnim vložkom. Naj ob tem omenimo še, da bi, če bi bil SDH v času zadnje dokapitalizacije NLB že ustanovljen, tudi 320 milijonov evrov visoko posojilo banki očitno zagotovil holding in ne država.
