Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan dela v bančništvu že več kot 25 let, slovensko razvojno banko pa vodi vse od njene ustanovitve leta 2007. Banka je s svojim, za mnoge konservativnim poslovanjem, že vrsto let tarča očitkov raznih politikov.
A ti očitno preveč stavijo na dejstvo, da je banka v stoodstotni lasti države, medtem ko jim koncept razvojne banke in njene odgovornosti ni povsem jasen. "SID banka je manj konservativna, kot bi glede na njeno vlogo morala biti," pojasnjuje Svilan in opozarja, da v Bruslju banko že pozivajo k zmanjševanju njene vloge v slovenskem bančnem sistemu.
SID banka je lani, ko je bančni sistem zabeležil čez 400 milijonov evrov izgube, glede na leto prej dobiček celo povečala. Znašal je 6,5 milijona evrov. Nekateri vam ravno na podlagi teh rezultatov očitajo, da ste preveč konservativni, da se izogibate tveganim poslom, da gospodarstvu ne pomagate dovolj.
Nobena banka v času krize ni tako intenzivno povečevala kreditiranja kot SID banka, ki je beležila tudi 50-odstotno rast. V skladu s slovensko in evropsko zakonodajo je naša primarna vloga, da podjetja financiramo le po bankah, a smo kljub temu gospodarstvo financirali tudi neposredno. Skupaj smo 3800 podjetjem namenili 3,5 milijarde evrov. To financiranje, ki je v določenih trenutkih predstavljalo 90 odstotkov vsega neto novega priliva kreditov v gospodarstvo, je ustvarjalo prihodke, kar je normalno v vsaki banki. Dobiček glede na obseg financiranja ni velik, se pa ta po zakonu tako ali tako vrača v kapital banke oziroma se porabi za financiranje podjetij. Druge banke so nasprotno zmanjševale svoje portfelje in zato seveda niso mogle ustvarjati novih poslov in dovolj prihodkov.
Ampak SID banka je oblikovala za le 41 milijonov evrov slabitev, cel bančni sektor za 1,1 milijarde evrov.
SID banka, ki je nastala leta 2007, ni poslovala pred krizo in v portfelju nima veliko slabih naložb oziroma najmanj med slovenskimi bankami. Zato nam ni potrebno oblikovati toliko slabitev kot nekaterim večjim bankam, saj se težave podjetij, kot sta na primer SCT ali Primorje, vlečejo že iz časa pred krizo.
Obstaja še en razlog, zakaj mora SID banka poslovati dobro in biti samozadostna. Če bi imela SID banka takšno izgubo, kot jo imajo nekatere druge banke, bi morala država banko kot edina lastnica takoj dokapitalizirati, sicer se ne bi mogla več zadolževati na mednarodnem trgu. SID banka pa je trenutno edina slovenska ustanova, ki ima dostop do teh trgov, in to zaradi rezultatov, strategije, poslovnega modela, ki ga ima, ter profila tveganja. Popolnoma napačno je, da se tak pozitiven način poslovanja ima za neustreznega, saj ta omogoča pridobivanje novih virov na mednarodnih trgih v prihodnje.
Ali evropska zakonodaja SID banko pri neposrednem kreditiranju podjetij omejuje zaradi dejstva, da je v državni lasti, ali zaradi splošne funkcije razvojne banke?
Trije razlogi so. Prvič, osnovni namen SID banke kot banke drugega tira je, da financira podjetja po bankah. V nobeno podjetje ne smemo vstopiti neposredno, če ne obstaja tržna vrzel oziroma če ni posebnega namena, saj so vsa naša sredstva namenska, za programe, ki jih delamo po zakonu. Drugič, koncept razvojne banke temelji na tem, da ta ne sme konkurirati poslovnim bankam. Z neposrednim financiranjem bi namreč izrivali poslovne banke, kajti imamo najboljše pogoje za zadolževanje, ker imamo državno garancijo. Bankam bi tako predstavljali nelojalno konkurenco. Tretji razlog je, da so naša namenska sredstva, če lahko tako rečem, pobarvana. To pomeni, da lahko za vsakega, ki jih dobi neposredno, brez ustreznega namena, velja, da je prejel državno pomoč, zlasti če je to družba v težavah. SID banka zaradi tega ne more delovati na tak način, saj bi izrivala poslovne banke. Ta zadeva je povezana z evropsko zakonodajo in od tega ni mogoče odstopati, saj nas zelo pozorno gleda evropska komisija in ta ne dovoljuje izkrivljanja konkurence.
Kolikšen je tržni delež SID banke in kolikšen je delež primerljivih razvojnih bank v Evropski uniji? Ali pričakujete, da vas bo evropska komisija pozvala k zmanjševanju vaše vloge v slovenskem bančnem sistemu?
S poslovnimi bankami se načeloma ne primerjamo, saj jim, kot rečeno, ne konkuriramo in nismo primerljivi. Smo specializirana razvojna banka, namenjena le pokrivanju tržnih vrzeli. Če pogledamo realno stanje, pa je SID banka druga banka po kreditiranju, tretja po kapitalu in četrta po bilančni vsoti. Ta položaj SID banke je že zdaj premočan, če bi šli v povečano neposredno kreditiranje, kar je glede na navedeno zelo težko izvedljivo, pa bi verjetno postali druga ali celo največja banka v Sloveniji. Tega evropska komisija zagotovo ne bi dovolila, saj bi to pomenilo, da slovenski bančni sistem ne deluje.
Prej ste dejali, da je kreditiranje SID banke v določenem trenutku predstavljalo 90 odstotkov vseh neto prilivov kreditov, nato, da lahko posegate le v primeru tržnih vrzeli. Ali to pomeni, da je v določenem trenutku obstajala 90-odstotna luknja v kreditiranju?
Tako je. Če gledamo po kreditnem potencialu, smo, kot sem rekel, druga največja banka v Sloveniji, takoj za NLB in dejstvo je, da če gledamo s tega vidika, imamo tržni delež čez deset odstotkov. To je v primerjavi s tujimi razvojnimi bankami bistveno več. Nemška razvojna banka KFW, ki je v času krize ravno tako odigrala pomembno vlogo, dala na desetine milijard, je v Nemčiji po vsem tem kreditiranju šele na osem mestu in njihov tržni delež je tudi po povečanju kreditiranja ostal pod tremi odstotki. KFW in podobne evropske banke že prehajajo nazaj na normalno razvojno delovanje. V slovenskem sistemu je tako že zdaj veliko neskladje to, da je razvojna banka tako močna, tako velika in da se preostalo bančništvo krči.
Ali so to razlogi, da SID banka ne more pomagati na primer Primorju?
Primorju že dlje časa pomagamo z zavarovanjem njihovih poslov v tujini, tudi sicer pa bi jim z veseljem pomagali, če se ne bi nahajali v položaju družbe v težavah. V skladu s konceptom razvojnih bank v Evropi financiranje družb v težavah ni dovoljeno, ker bi to predstavljalo državno pomoč.
Če bi SID banka v tem trenutku vstopila v Primorje, se torej lahko nadeja ukrepov evropske komisije?
Da. V osnovi je vsako posojilo Primorju, ki bi ga dala SID banka, zaradi državne garancije državna pomoč in je enako, kot če bi država sama vstopila v Primorje. To je glavni razlog, zakaj v Primorje ne moremo vstopiti. V naslednjih fazah bi družbo seveda lahko tako financirali kot zavarovali njene posle v tujini, a jo je potrebno pred tem sanirati, da družba ne bo več v težavah. Če tega ne spoštujemo, kršimo zakonodajo o konkurenčnosti Evropske unije. Na področju konkurenčnosti je zelo stroga regulativa in razvojne banke spremljajo zelo pozorno. Direktorat za konkurenčnost nam že očita, da delamo preveč stvari na trgu, da izrivamo banke in v nekaterih primerih celo zahteva, da se umaknemo. Če bi vstopili v katero od slabih podjetij, bi se evropska komisija verjetno odzvala in uprava banke bi delovala nezakonito. Takšnih odločitev zato ne moremo sprejeti in to je neodvisno od tega, kdo vodi banko. Kdor koli bi vodil razvojno banko, ne more mimo zakonov. Pri tem ne gre za birokratizem, ampak za zakonitost.
Ali so opozorila direktorata za konkurenčnost prihajala že v času krize, ali so pričakovanja, da se začne SID banka umikati, izrekli šele zdaj?
V času krize komisija ni imela pripomb, ker je bilo izredno stanje oziroma uveljavljen poseben okvir za delovanje. Ta se je iztekel leta 2010, a so ga delno podaljšali. Komisija meni, da je vloga SID banke prevelika v primerjavi z ostalimi bankami in da bančni sistem na drugi strani ne deluje, zato menijo, da delamo na nekaterih področjih tržno konkurenco poslovnim bankam. Poseben primer pa bi bil, če bi vstopali v podjetja v težavah, ko bi šlo za prikrito državno sanacijo. Torej, daleč je od tega, da bi bila SID banka konservativna. SID banka je manj konservativna, kot bi glede na njeno vlogo morala biti. Kot rečeno, namen banke ni neposredno financiranje podjetij, to je le izjema. Večina drugih razvojnih bank financira projekte po poslovnih bankah, med 90 ali 95 odstotkov, SID banka pa neposredno financira 25 odstotkov programov, 75 odstotkov pa po poslovnih bankah. To pomeni, da smo veliko manj konservativni kot druge banke in da smo se skušali prilagoditi slovenskim razmeram.
V času krize so se večkrat pojavile ideje, ki so kazale na to, da bi lahko SID banka šla po poti slabe banke. Kako bi takšen razvoj vplival na položaj banke na mednarodnih finančnih trgih?
Naš denar je v celoti namenski, saj imamo z zakonom določene namene financiranja. Denarja, ki smo ga pri EIB pridobili za avtomobilsko industrijo, ne moremo porabiti za noben drug namen, denarja, ki smo ga pri nemški KFW in razvojni banki Sveta Evrope dobili za socialne zadeve, socialna stanovanja, občine, ne moremo porabiti za podjetja. Je namreč namenski in če ga ne porabimo, ga moramo vrniti. Podobno je, ko gremo na mednarodni trg kapitala, saj tuji vlagatelji pogledajo, kaj je naš namen, zakaj bomo sredstva porabili. Z denarjem ne moremo prosto razpolagati kot lahko komercialna banka, ki lahko depozit uporabi za kar koli. To je prvo pojasnilo, zakaj naš denar ni enak denarju drugih poslovnih bank.
Torej ni mogoče, da bi SID banka v katerem koli trenutku postala slaba banka?
SID banka je ustanovljena z zakonom, vse pogodbe na mednarodnih trgih, ki smo jih sklenili, pa temeljijo na zakonu, namenu banke in njenem delovanju. Kakršna koli sprememba, ali v slabo banko ali državno banko druge kategorije, pomeni, da vse te pogodbe, vsa kreditiranja zapadejo in upniki so upravičeni takoj zahtevati denar nazaj, ker ta ne bo namensko porabljen. Če bi bila SID banka zlorabljena za slabo banko, bi se mednarodni trgi zagotovo takoj odzvali.
Sicer pa obstaja tudi vprašanje smisla same slabe banke. Prvič, kdo bi to plačal. Tako kot teh projektov ne moreš financirata z denarjem SID banke, jih ne moreš z depoziti ali krediti. Financiraš jih lahko le s proračunom. Drugo vprašanje je vrednotenje in cena prevzema teh obveznosti. Slabo banko si lahko privošči Nemčija, ki ima velik gospodarski potencial in presežek denarja. Ne more pa si tega privoščiti Slovenija, ki trenutno ne najde niti sredstev za dokapitalizacijo dveh državnih bank, NLB in NKBM, ali pa se bomo znašli v položaju, kot se je Irska s svojo slabo banko Nama. S tega vidika je SID banka verjetno najboljša ustanova v slovenski lasti, z najboljšim potencialom za zadolževanje na mednarodnem trgu, in to za financiranje razvoja, kar krvavo potrebujemo.
Kakšne učinke pa je na splošno doseglo kreditiranje SID banke? Ali imate na voljo podatke, koliko delovnih mest je ustvarilo 3,5 milijarde evrov kreditov? Koliko so prispevali k izvozu?
Brez delovanja SID banke bi bila kriza mnogo večja in šestodstotni padec kreditne aktivnosti bi bil po nekaterih izračunih še enkrat večji. Ekonomska vloga našega financiranja je izredno močna. Kreditiranje v višini 3,5 milijarde evrov je glede na vrednost projektov znašalo 5,7 milijarde evrov. K rasti BDP smo prispevali skoraj deset milijard, k izvozu osem milijard in 25 milijard k prodaji. Dvajset odstotkov celotnega izvoza je pokritega z našimi storitvami, kar je za evropske razmere zelo veliko. Bistveno smo prispevali k ohranitvi delovnih mest in z našim kreditiranjem ustvarili tudi 18.800 novih delovnih mest.
Ali se bo SID banka letos dolgoročno zadolžila?
Kot v preteklih letih računamo na zadolžitev na mednarodnih trgih. Če bo šla država po sredstva, ji bomo takoj sledili, četudi država ne bo šla, bomo, kot že večkrat, poskušali prodreti sami. Z več kot 25-letnimi izkušnjami na mednarodnih trgih včasih lahko dosežemo tisto, kar se zdi včasih nemogoče. Računamo, da bomo nabrali med 700 in 800 milijoni novih sredstev, ki jih bomo seveda takoj namenili v gospodarstvo.
Vlada je pred kratkim zamenjala nadzorni svet banke. Ali pričakujete, da bo prišlo do menjave uprave, ki jo vodite?
Vlada kot lastnik ima vse pravice in vzvode za to, da svojo lastniško funkcijo uveljavlja in normalno je, da imenuje nadzorni svet, ki mu zaupa. Uprava SID banke je izrazito profesionalna, zato lahko sodeluje z vsakim nadzornim svetom. Banka dela zelo dobro, imamo najboljšo boniteto med finančnimi ustanovami v Sloveniji, največjo stroškovno učinkovitost in revizorsko poročilo za leto 2011 brez pripomb. Tudi zadovoljstvo naših strank je na visoki ravni, kar je ugotovila nedavno opravljena neodvisna študija ocene dela SID banke v preteklem obdobju. V teh kriznih časih bo vsak odgovoren lastnik o menjavi vodstva presojal predvsem z vidika vnašanja dodatnih tveganj v poslovanje banke.
