Medtem ko je Banka Slovenije že januarja 2009 bankam priporočila, kako naj merijo oziroma slabijo naložbe v pogojih finančne krize, pa je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) šele lani prvič povprašala svoje "nadzorovance", kako ogroženi so zaradi nalaganja sredstev v obveznice držav, ki tonejo v dolžniško krizo. Medtem ko je uradno pred mesecem, neuradno pa šele v tem tednu, sprožila nov krog preverjanj, pa se še vedno ni odločila, ali bo od njih, predvsem od pokojninskih družb, zahtevala, da n
"Tveganje spremljamo," zagotavlja direktor AZN Mihael Perman. "Zanima nas, kolikšna je razlika med vrednostjo naložb, ki jih ti vrednotijo po metodi držanja do dospetja, in tržno vrednostjo," je pojasnil. Kot je znano, se tveganje nanaša na pokojninske sklade, ki bi ob vse večjem pritisku izplačila sredstev oziroma množičnih izstopih (in prestopih) lahko bili prisiljeni poseči tudi po papirjih, ki jih držijo po nabavni vrednosti. Posledično bi lahko ustvarile visoke izgube in bi potrebovale dodatni kapital. Kot je za Dnevnik pred dnevi povedal dr. Aleš Skok Berk, docent z Ekonomske fakultete v Ljubljani, bi bilo dovolj že "povečanje izhodiščnih obrestnih mer in pribitkov zaradi slabše bonitete, v kombinaciji z izstopi"."Nevarnost obstaja. V primerjavi z lani pa se je nedvomno še povečala," je potrdil Perman.
Perman: Bankrot Grčije ne bi ogrozil zavarovalnic
"Deloma je kriv tudi zakon. Če pride do prehoda zavarovanca iz ene pokojninske družbe v drugo, se ne prenašajo tudi naložbe, ampak jih prva na trgu proda, druga pa kupi," je dodal. Vseeno pa regulatorja zavarovalniškega trga ne skrbi toliko bankrot Grčije, ki da ne bi ogrozil nobene slovenske zavarovalnice. Precej bolj Permana skrbi, če bi se "sesedla" sosednja, tudi do vratu zadolžena Italija. To bi namreč povzročilo "potres" po vsej Evropi.
Zaskrbljujoč pa je podatek, da so bile slovenske zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe konec marca letos lastnice četrt milijarde evrov naložb v državah, ki so v dolžniški krizi (Grčija, Portugalska, Irska, Španija in Italija). Pri tem na Grčijo odpade nekaj manj kot 59 milijonov evrov, predvsem pa gre za državne obveznice in naložbe z državnim jamstvom. Da imajo v portfelju naložbe "ogroženih" držav, so nam že v torek potrdili na Zavarovalnici Triglav ter v Prvi osebni zavarovalnici in Adriaticu Slovenici. Od pokojninskih družb so le v Moji naložbi potrdili, da držijo omenjene vrednostne papirje, v Pokojninski družvi A pa pojasnili, da imajo za 0,2 odstotka portfelja tovrstnih naložb, a pri drugem upravljalcu in pod garancijo. Da imajo naložbe v državah, ki so v dolžniški kriz, so nam včeraj potrdili še v Pozavarovalnici Sava. "Trenutni skupni delež teh naložb v portfelju pozavarovalnice znaša 1,1 odstotka. Izpostavljenost do grških državnih obveznic znaša 0,66 odstotka. Odstotek poplačila v primeru bankrota Grčije je težko napovedati - po trenutnih predvidevanjih bi se ta gibal med 50 in 60 odstotki," so pojasnili.
Na drugi strani je bil bančni sistem po podatkih Banke Slovenije iz aprila letos do Španije, Portugalske, Irske in Grčije izpostavljen "le" s 168,6 milijona evrov sredstev, pa čeprav banke predstavljajo več kot tri četrtine domačega finančnega sektorja. Zavarovalnice in pokojninske družbe, ki jih nadzira AZN in imajo še za polovico več teh naložb, pa predstavljajo le 11 odstotkov sektorja.
NLB edina lastnica grških obveznic?
Velja izpostaviti tudi, da so nam včeraj v vseh slovenskih bankah odgovorili, da nimajo (več) naložb v tako imenovani periferiji, z izjemo NLB, ki se ji v kratkem obeta nova dokapitalizacija. V NLB sicer poudarjajo, da naložbe v omenjenih državah "predstavljajo zanemarljiv delež v bilančni vsoti", zato morebitno reprogramiranje dolgov ne bi imelo materialnega učinka na izkaze poslovanja banke. Vseeno v poročilu NLB za 2010 piše, da so imeli decembra lani v "ogroženih" državah naloženih šest odstotkov portfelja, kar je več kot 150 milijonov evrov. Letos zapade približno 60 odstotkov teh naložb, lani pa niso bile oslabljene, je še navedeno.
Pšunder: Če prodaš enega, moraš prevrednotiti vse
"Mednarodni računovodski standardi izjemno strogo obravnavajo kategorijo vrednotenja do zapadlosti. Če samo en vrednostni papir prodaš iz likvidnostnih razlogov, potem je potrebno celotno skupino vrednostnih papirjev, knjiženih do zapadlosti, prerazvrstiti v skupino tržnih vrednostnih papirjev. V tem, praktično nemogočem primeru, bi družbe dejansko ustvarile učinke iz razlik v vrednotenju, na primer izgubo v višini približno enomesečnega donosa," je pojasnil član uprave Moje naložbe Igor Pšunder. Zatrdil je, da lahko v vsakem trenutku izplačajo vse, ki imajo pravico izstopiti, in dodal, da bodo imeli letos le za okoli polovico vplačanih premij izstopov. Najbolj obremenjeno zanje z izplačili bo leto 2012. "Takrat bi, če bi izstopili vsi, ki bodo imeli to pravico, morali prodati tudi za nekaj milijonov naložb, a bistveno manj, kot imamo na voljo tržno knjiženih vrednostnih papirjev," je dodal.
