Zaplet med banko v večinski državni lasti NLB in državo pri reševanju nacionalne letalske družbe Adria Airways je postal točka preloma, na kateri so predstavniki države začeli razmišljati o zamenjavah v nadzornem svetu naše največje banke in posledičnih spremembah v sestavi uprave banke.
Danes bo nadzorni svet NLB odločal o sklicu dokapitalizacijske skupščine banke, na kateri naj bi zagotovili nova sveža sredstva za krepitev kapitala banke, a predstavnike države vedno bolj moti dejstvo, da banka ne le da ne rešuje podjetij v težavah, ampak dogovarjanje o njihovem reševanju celo zavira. Med takšna podjetja zagotovo sodi tudi Adria Airways, katere načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja je imela NLB na mizi vsaj dva meseca, a vodstvo banke tudi do včerajšnje skupščine ni zmoglo sprejema odločitve, kako se bo na ponujen načrt reševanja družbe odzvalo. Praksa je v obnašanju NLB postala že pravilo, medtem ko v poslovni politiki banke prevladuje oblikovanje slabitev in rezervacij ter posledični katastrofalni poslovni rezultati.
Država želi dobičkonosnejše poslovanje
Vlada ob že drugi načrtovani dokapitalizaciji banke letos tako razmišlja, da bi s sklepom od banke zahtevala tak načrt poslovanja, ki bi zagotavljal dobičkonosnejše poslovanje. Spremljal bi ga lahko še predlog Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) za zamenjavo članov nadzornega sveta banke, posledično pa bi se pričakovale tudi spremembe v upravi banke, trdijo naši viri blizu vlade.
Letošnja dokapitalizacija vprašljiva
Sicer pa je vprašanje, ali bo dokapitalizacija NLB letos sploh izvedena. Pogovori med državo in KBC o dokapitalizaciji NLB se po trditvah naših virov praktično na mrtvi točki, država pa naj bi skušala v dokapitalizacijo pritegniti tudi IFC in EBRD. A slednja zahteva dogovor s KBC, ta pa več pravic pri upravljanju banke. Uprava banke menda informacij o konkretnih pogajanjih med lastniki in novimi potencialnimi lastniki nima oziroma v pogajanja ni vključena, kljub temu pa bo predlagala, da se ji da pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala banke za največ polovico. Ob tem je v vladi mogoče slišati tudi vrsto kritik na račun Banke Slovenije, ki jo je spomladanska dokapitalizacija NLB v višini 250 milijonov evrov zadovoljila, nato pa je zahtevala sveža sredstva, kar naj bi kazalo na nekonsistentnost regulatorja.
Razhajanja v 25 odstotkih terjatev
Sicer pa je vztrajanje NLB, da v lastništvo Adrie Airways ne konvertira več kot 25 odstotkov svojih terjatev, medtem ko načrt predvideva 50-odstotno konverzijo, je po naših informacijah predstavnike države dodobra razburilo. Vlada je namreč že sprejela sklep, da Adrio dokapitalizira s 50 milijoni evrov, od tega pa naj bi 19,5 milijona evrov namenili poplačilu bank. To odločitev bo država, ki bo zaradi spremenjenih okoliščin dokapitalizacije sklep o pomoči države Adrii morala sprejeti na novo, znova proučila in bankam, ki niso pripravljene plačati svoje cene prekomernega kreditiranja družbe v preteklosti, se obeta znatno nižje poplačilo. Ravno na tej točki pa naj bi se razhajala tudi mnenja bank upnic Adrie Airways. NLB, ki ji Adria dolguje 55 milijonov evrov, je kot največja upnica pri dogovarjanju med bankami namreč res ključnega pomena, a med upnicami so še Hypo banka (8,3 milijona evrov), Abanka (7,1 milijona evrov), Unicredit (5 milijonov evrov) in Gorenjska banja (1,4 milijona evrov). Te so na poplačilo z dokapitalizacijskimi sredstvi države očitno računale bolj kot NLB.
Banke niso sprejele soglasja o konverziji terjatev v lastništvo
Banke do včerajšnje skupščine Adrie Airways soglasja o konverziji terjatev v lastništvo družbe niso sprejele, zato je skupščina sprejela predlagani sklep o dokapitalizaciji družbe, ki pa zagotovo ne bo uresničen. Ta namreč predvideva, da bi se osnovni kapital Adrie zmanjšal z 9,4 na 1,3 milijona evrov, osnovni kapital bi se povečal s polovico terjatev bank, to je v višini 38,4 milijona evrov, in s finančnim vložkom države v višini 50 milijonov evrov. Ker banke v takšno konverzijo, kot smo poročali, ne privolijo, bo še pred 20. septembrom sklicana nova skupščina Adrie Airways, do takrat pa naj bi bil oblikovan tudi dokončni dogovor med bankami, največjo lastnico Adrie, družbo PDP, in državo. Včeraj sprejet sklep o dokapitalizaciji družbe bo posledično najverjetneje preklican, saj se predvideva povsem nov sklep o dokapitalizaciji družbe. Rok za uresničitev načrta, kar pomeni izvedeno konverzijo terjatev bank v lastništvo družbe in državna sredstva na računu družbe, se kljub temu izteče 30. septembra. Takrat namreč upniki, zlasti tuji, po besedah izvršnega direktorja Adrie Klemna Boštjančiča pričakujejo zaključeno dokapitalizacijo in poplačilo dolgov.
Na septembrski skupščini o posebni reviziji
Na septembrski skupščini pa bodo lastniki odločali tudi o posebni reviziji, ki bo med drugim preverila nepremičninske posle, sponzorske pogodbe, provizije, nabavo informacijske tehnologije in druge domnevno sporne posle nekdanjega vodstva družbe. Njegova predstavnika Tadej Tufek in Marjan Ravnikar včeraj nista dobila razrešnice, medtem ko je podelitev razrešnice upravnemu odboru pod vodstvom Maksa Tajnikarja odvisna od rezultatov revizije. Da skupščina včeraj vodstvu in nadzornikom Adrie v letu 2010 ni podelila razrešnice, so po neuradnih informacijah menda zahtevale tudi banke upnice, ki so z odločanjem o nerazrešnici pogojevale konverzijo terjatev v lastništvo.
