Ko posledice pridejo na plano

Ko posledice pridejo na plano

Insolventnost največjega slovenskega tehničnega trgovca ni presenečenje. O tej morebitni posledici managerskega odkupa, ki se je pokazala za resnično, se govori že dolgo. Sedaj je seveda na vrsti opazovanje in blaženje učinka domin. Namreč eno je, če zaide v problem lokalna trgovina, drugo pa je, če zaide nekoč nacionalni šampion.

Kje vse bo začela puščati voda, je težko predvideti, dejstvo pa je, da se konkurenci smeji. Njim se bo samo zaradi “stabilnosti” precej dvignil promet in tako bodo na lahek način pridobili dodaten tržni delež. Vlagatelji zato pozorno ocenjujejo, katera podjetja bodo iz te recesije izšla še močnejša. Kajti karte se delijo in za mizo ne bodo ostali vsi igralci. Lahko rečemo, da živimo v zelo zanimivih časih. Polno sprememb, polno negotovosti. Škoda le, da v regiji ne zaznavamo več konkretnih potez vlad, ki bi omogočile nastajanje konkurenčnejšega poslovnega okolja. In znotraj recesije se bodo tudi države tukaj začele krepko ločevati. Nekatere bodo probleme reševale kratkoročno, druge dolgoročno, toda pri tem ne bodo uspešne. Že če pogledamo pokojninske reforme po Evropi, lahko opazimo, da so nekje bolj konkretni, drugje nekoliko manj. Kar se tiče domačega okolja, lahko izpostavimo dejstvo, da so refor-me zastavljene prepočasi in da mlajši generaciji ne omogočajo lažjega reševanja pokojninskega problema. Namreč ideja za rešitev pokojninskega problema je enostavna - treba je ponuditi možnosti. Če je že danes jasno, da pobrani pokojninski prispevki ne bodo zadostili načrtovanih pokojnin, zakaj potem vztrajamo pri taki rešitvi? Dandanes, ko imamo široko paleto finančnih storitev, kot so vzajemni skladi, zavarovanja in depoziti, bi lahko brez problema sestavili rešitev, ki bi pila vodo. Seveda so tukaj interesi finančnih institucij, da si priborijo čim večji pokojninski kolač, toda čas je, da se postavi željo po rešitvi pokojninskega problema pred željo po na pol monopolističnim zaslužkom. Zgodba o pokojnini ni muha enodnevnica. O tem se bo vsako leto vse bolj govorilo, v to pa nas bo med drugim silil tudi demografski trend slovenskega prebivalstva. Staranje prebivalstva bo sprožilo tematiko o priseljevanju, pri nekaterih mladih pa bo to dodatna spodbuda o razmisleku, ali je Slovenija res obljubljena dežela. Seveda se s tem problemom ne bo ukvarjala samo Slovenija, ampak tudi druge države, tudi naše sosede. Globalizacija sveta namreč ne poteka samo na liniji selitve delovnih mest v cenejše države, ampak tudi odpira oči mladim, da je dom postal cel svet. Jezika se hitro priučimo, internet pa nam omogoča enostavno povezavo z domačimi. In tudi ta proces bo imel svoje posledice, s katerimi se je dobro čim prej soočiti. Tako kot s posledicami neuspešno izpeljanih managerskih odkupov podjetij.

Priporoči članek prijatelju