Na zahodnih borzah smo ponovno priča optimističnem vzdušju. Ne toliko zaradi težko zaznavnega okrevanja ampak zaradi likvidnostnega vala. Ta vzdiguje vse, kar je na poti. Od dobrih naložb do tistih vprašljivih. Ta val konkretneje v našo regijo še ni prišel, je pa vseeno opaziti, da se na nakupni strani pojavlja vse več tujih vlagateljev.
Upanje za slovenske delnice še obstaja
To je dober znak. Znak, da upanje za slovenske delnice še obstaja. In če ta znak pomešamo s signali, da v našega največjega trgovca vstopa tuji kapital, ki bo po vsej verjetnosti zahteval še višji standard korporativnega upravljanja, potem slovenska borza vrednostnih papirjev še ni za odpis. Seveda to ne pomeni, da je vse v redu in da vse cveti. Problemov imamo veliko. Na eni strani skorajda ponovitev že videne zgodbe o zamolčanih obveznosti »blue chipa« in na drugi strani še zmeraj aktualni problemi finančnih holdingov pri reševanju njihovih finančnih obveznosti. Oboje nekako preusmerja domače vlagatelje v tuje delnice, kjer je tovrstnih razočaranj manj. Tako se ponavlja že videna zgodba, kjer nam tujci na koncu pokažejo, koliko je kaj vredno. Spomnimo se, da so bili domači vlagatelji prevladajoči kupci tik pred krizo (Kdo je že pokupil vse tiste delnice druge največje slovenske banke, ki so jih prodali tuji investicijski skladi, ko so jih dobili v javni ponudbi?), zdaj pa so prevladajoči prodajalci. Podoben status so imeli v času certifikatskega pritiska, ko je veliko državljanov hitelo prodati zastonj pridobljene delnice in se pri tem niso kaj dosti ozirali na to, kaj in po koliko se prodaja. Toda z dvigom splošne izobrazbe o varčevanju (ne samo na banki, ampak tudi v drugih finančnih produktih) so ti isti ljudje te delnice kupovali nazaj. Bodisi neposredno (in po možnosti s krediti) bodisi prek vzajemnih skladov. Seveda je bikovski trend, ki je trajal na Ljubljanski borzi več let, povzročil, da smo mnogi pozabili osnove vlaganja (brzdati pohlep, razpršiti naložbe, imeti investicijski plan ipd.). In kriza je prišla kot zadnja učna ura, ki je na žalost nekaterim vlagateljem pobrala vse žetone z mize.
»Previdnost je mati modrosti«
Žal trenutni likvidnosti val, ki izvira iz nizkih obrestnih mer, ponovno meša štrene, saj pošilja napačne signale. Pozablja se namreč, da ima denar določeno ceno. In če je danes ta cena zelo nizka, to še ne pomeni, da bo tako tudi naslednje leto. In ko se bodo obrestne mere dvignile, se bo skril tudi ta val, ki bo prej ko slej konkretneje zalil tudi našo regijo. Torej bi lahko pričakovali vsaj nekaj pozitivnih premikov, ki smo jih v zadnjih tednih opazili na tujih borzah. Toda ne smemo pozaviti, da smo že danes lahko prepričani, da ni nujno, da bo ta val tudi dolgotrajen. Previdnost je mati modrosti.
