Predsednica ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Janet Yellen je danes v kongresu dopustila možnost, da se odbor za odprti trg (FOMC) na zadnjem letošnjem zasedanju v decembru odloči za začetek procesa višanja obrestnih mer, ker je ameriško gospodarstvo v dobri kondiciji.
Yellenova v odboru za finance predstavniškega doma ameriškega kongresa priča na zahtevo republikancev o bančnih regulacijah centralne banke, najbolj vroča tema pa so seveda obresti.
O višanju obrestnih mer, ki so leta 2008 zaradi finančne krize padle praktično na nulo, se ugiba že leto dni, FOMC pa je bil tej odločitvi najbližje septembra.
Zaradi upočasnitve rasti zaposlovanja in pomanjkanja inflacije se FOMC oktobra ni odločil za zvišanje obresti, Yellenova pa meni, da se to lahko zgodi decembra, ker se gospodarska podoba ZDA spet izboljšuje.
Preberite tudi: Centralne banke ustvarjajo teren za rast evropskih delnic
Domača poraba narašča po solidni stopnji, gospodarstvo pa bo še naprej raslo dovolj hitro, da utrdi trg delovne sile in potisne inflacijo proti cilju dveh odstotkov. Problem je preostali svet, kjer se rast ohlaja, zato so obresti še naprej nizke.
Kot vedno je tudi tokrat Yellenova dodala, da bo spet vse odvisno od tega, kakšne bodo razmere na terenu, ko se bo FOMC 15. in 16. decembra sestal. Če se bodo obresti začele višati, bo to počasen in postopen proces.
Ena od možnih groženj gospodarstvu so znova - prav tako kot pred krizo leta 2008 - velike finančne ustanove, ki po besedah Yellenove ne upravljajo dovolj dobro s tveganji. To velja za največje finančne ustanove, ki naj bi bile na nek način prevelike za propad. To pomeni, da bi njihov zlom negativno vplival na celoten sistem.
Naštela je 16 finančnih ustanov, med njimi osem velikih ameriških bank, tuje banke, ki poslujejo v ZDA in nekaj drugih finančnih ustanov. Vse te naj bi od leta 2008 zelo izboljšale svoje temelje, še vedno pa imajo velike pomanjkljivosti glede upravljanja s tveganji in upoštevanjem vseh regulacij.
