Mario Draghi je v četrtek končno uporabil »bazuko«, o kateri se je govorilo že dalj časa. Evropska centralna (ECB) banka bo vsak mesec do konca septembra 2016 odkupila za 60 milijard evrov obveznic držav in podjetij. Skupaj to nanese 1140 milijard evrov.
Na novinarski konferenci po zasedanju sveta ECB je novinarje najbolj zanimalo delovanje t.i. režima delitve tveganj. V primeru morebitnih izgub bodo 80 odstotkov izgub krile nacionalne centralne banke, ECB pa le 20 odstotkov. Veliko pozornosti so novinarji namenili tudi temu, kaj bo sledilo, v kolikor program ne bo imel želenega učinka.
S tem v mislih so se pri Citywire Global pogovarjali z vodilnimi evropskimi analitiki in upravljavci. Vprašali so jih: so ukrepi ECB zadostni in ali bodo imeli želen učinek?
Samo QE ne bo dovolj, potrebne so strukturne reforme
Umberto Borghesi, vodilni upravitelj pri Albermarle, meni da je ukrep ECB pozitiven, a svari, da bo brezpredmeten, v kolikor mu ne bodo sledile strukturne reforme. »Ukrep je bil pričakovan in je bil verjetno tudi že upoštevan pri ceni delnic. V vsakem primeru pa je odločitev pozitivna in kaže na to, da je ECB težavam v območju evra namenil dovolj pozornosti in obenem predstavlja mejnik, ki sledi dolgotrajnim pogajanjem znotraj ECB, ki so povezana predvsem z nemškim nasprotovanjem,« je povedal Albermarle. »QE je dober začetek. Kljub temu se vsi zavedamo, da samo ta program ne bo dovolj in so nujno potrebne strukturne reforme, ki bodo poskrbele za gospodarsko rast,« je še dodal.
Lee King Fuei, vodilni za azijske trge pri Schroders, je skeptičen glede QE, saj kot pravi prejšnji poskusi ECB niso imeli pozitivnega učinka. »Obseg stimulacij sam po sebi ni problematičen; vprašanje je, če je ta ukrep efektiven. Če pogledamo QE v ZDA in njegov vpliv na gospodarsko rast, bi rekli da je bil program uspešen? Jaz pravim, da ne,« meni analitik. »Sedaj pa imamo ECB in Japonsko s svojima QE in bosta tudi ta programa neuspešna ker vprašanje strukturnih reform ni rešeno. Ukrep ECB bo imel vpliv le na izkrivljanje prave vrednosti premoženja,« dodaja.
| Ralph Atkins, urednik sekcije kapitalskih trgov pri FT.com skupaj z ekonomistom Ferdinandom Giugliano razpravljata o stimulacijskem programu ECB. |
Dobra novica za evropsko periferijo in izvoznike
Po besedah Nicka Gartside iz JPM Asset Management, bodo korist od QE imeli predvsem izdajatelji visokodonosnih obveznic (high yield) in drugi tvegani tipi naložb. Ni pa jasno, če bo program na dolgi rok pozitivno vplival na inflacijo. »Trg je imel vrsto zahtev in je Draghi ustregel prav vsem. ECB in japonska centralna banka sta od Fed prevzeli vlogo skrbnika globalne likvidnosti. Izjave Draghija kažejo tudi na to, da bo program v območju evra prisoten dolgo časa,« meni Gartside. Pričakuje dodaten padec zahtevanih donosnosti državnih obveznic težavnih članic območja evra še za približno pol odstotka.
Preberite tudi: Obresti na slovenske obveznice le 1,39-odstotne
»Draghi ni povedal, kako bo QE vplival na evro,« dodaja analitik. Pravi, da se bo vrednost evra močno znižala in pričakuje pariteto s tečajem ameriškega dolarja še v letu 2015. »Posledično bo to v območje evra pripeljalo tudi inflacijo. Ampak ostaja vprašanje, če bo to dobra inflacija,« še dodaja.
Nemški ekonomist: Ukrep ECB ne bo nič spremenil
Heiner Flassbeck, bivši namestnik nemškega finančnega ministra, meni da ukrep ECB ne bo pomagal območju evra. Pravi, da je višina stimulacijskega programa impresivna, a dvomi v njen dolgoročni vpliv. »ECB je storila to, kar je trg pričakoval. Ne glede na nemško nasprotovanje, je prevladal razum, ki je vodil k prvi nestandardni potezi evropske centralne banke,« pravi Flassbeck. »Bo ukrep kaj spremenil? Moj odgovor je: Ne! Bo nekoliko pomagal evropski periferiji ampak ne vidim, kako bi lahko spodbudil evropsko gospodarstvo,« dodaja ekonomist. Med pozitivnimi vplivi QE vidi le nižanje vrednosti skupne valute, ampak tudi takrat, pravi, bo največ od tega imela Nemčija in bo konkurenčnost Nemčije v primerjavi z ostalimi članicami, ostala nespremenjena.
