Lagardova svari pred recesijo v območju evra

Od 35 do 40 odstotkov možnosti za novo recesijo

Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde vidi 35 do 40 odstotkov možnosti za novo recesijo v območju evra. "To ni malo," je danes dejala v Washingtonu in dodala, da se ji s pravimi politikami lahko izognemo. Upa tudi, da bo narejenega še več v boju proti deflaciji v območju evra.

Lagardova je na novinarski konferenci v okviru letošnjega letnega zasedanja IMF in Svetovne banke spomnila, da je IMF že pred enim letom opozarjal na tveganje trajno nizke inflacije v območju evra. Evropska centralna banka je sicer sprejela nekatere ukrepe v boju proti deflaciji, a Lagardova pričakuje še več. "Upamo, da bo storjenega še več," je dejala.

IMF je v oktobrskem poročilu o obetih za svetovno gospodarstvo poslabšal napoved rasti za območje evra. Letos mu napovedujejo 0,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 1,3-odstotno. Opozorili so tudi na potencialno tveganje nove recesije v območju evra. Lagardova za to vidi od 35 do 40 odstotkov možnosti. "To ni malo," je dejala in dodala, da se ji s pravimi politikami sicer lahko izognemo.

Glede Grčije in vprašanja morebitne nove pomoči za to ranljivo članico evrskega območja je dejala, da se vsaka država sicer sama odloči, kaj hoče in kako hoče ukrepati glede svoje finančne situacije. Veseli jo, da se je položaj Grčije občutno izboljšal, a hkrati verjame, da bi bila država na poti nadaljnjega napredka v boljšem položaju, če bi imela "previdnostno podporo". "Mi smo pripravljeni pomagati. Menimo, da bi to lahko bilo učinkovito," je dejala.

Reforma sistema kvot se je zataknila v ameriškem kongresu

Vprašanje je naneslo tudi na reformo sistema kvot v IMF, ki bi med drugim okrepila moč hitro rastočih držav, a je zastala. "Reforma iz leta 2010 je absolutno nujna in mora biti uveljavljena," je dejala in spomnila, da se je zataknilo v ameriškem kongresu, ki reformi (še) ni prižgal zelene luči. Brez ZDA zadostnega, 85-odstotnega soglasja v IMF za reformo ni mogoče doseči.

Lagardova upa, da bodo različne veje ameriških oblasti razumele pomen reprezentativnosti IMF v smislu svetovnega gospodarstva in moči posameznih držav. Prva dama IMF je ob tem sicer zagotovila, da slabša zastopanost držav v sistemu kvot ne pomeni, da so te države slabše zastopane tudi v vodstvenih strukturah in pri delu IMF.

Slabša napoved rasti za svetovno gospodarstvo

IMF svetovnemu gospodarstvu za letos napoveduje 3,3-odstotno rast, prihodnje leto pa 3,8-odstotno, kar je slabše od julijske napovedi. V skladu ob tem vedno bolj opažajo, da so razlike med državami velike in da ni mogoče na splošno ugotavljati, ali razvite države kot skupina napredujejo ali ne. To velja tudi za hitro rastoče države, je povedala Lagardova.

"Nekatere države napredujejo, nekatere zaostajajo," je dejala. Med razvitimi državami je izpostavila območje evra in Japonsko, ki zaostajata, medtem ko ZDA in Velika Britanija napredujeta. Med hitro rastočimi državami naj bi se rast Kitajske nekoliko upočasnila, Indiji gre bolje, kot so pričakovali, v Rusiji in Braziliji pa opažajo precejšnje ohlajanje, je nanizala.

Nerazvite države in razvijajoče se države medtem rastejo impresivno, zato je po mnenju Lagardove toliko bolj zaskrbljujoča epidemija ebole, ki je doslej najbolj prizadela tri zahodnoafriške države - Gvinejo, Liberijo in Sierro Leone. Epidemija bi lahko ogrozila gospodarski napredek teh držav, je opozorila Francozinja.

Pomembna bo tudi monetarna politika

V prihodnje bo za spodbujanje gospodarstva po njenem mnenju še naprej pomembna monetarna politika, pri čemer je dejala, da bo v območju evra in na Japonskem potrebne še več prilagodljivosti za podporo gospodarstvu. Ameriška centralna banka bo denarno politiko verjetno normalizirala, zato bodo hitro rastoče in razvijajoče se države še naprej opozarjali, naj se pripravijo na "malo več volatilnosti".

Na mestu so, tako Lagardova, tudi bolj rasti prijazne fiskalne politike, s finančnimi politikami je treba še naprej krepiti finančni sistem, omeniti pa ni pozabila niti strukturnih reform. "To ni poglavje 'mimo grede'," je dejala. "Strukturne reforme so zelo pomembne, a morajo biti prilagojene posameznim državam," je opozorila.

Pravi čas za investicije v infrastrukturo

Izpostavila je tudi investicije v infrastrukturo, ki so lahko po njenem mnenju dobra pot za spodbujanje gospodarske rasti na kratki rok. Ljudem tako omogočimo, da delajo, npr. v gradbeništvu in vzdrževanju, hkrati pa imajo investicije pozitiven vpliv na porabo. "To je lahko tudi 'prijazno do dolga', če je narejeno na pravi način," je dejala in opozorila, da morajo biti investicije učinkovite.