V Mednarodnem denarnem skladu (IMF) menijo, da lahko javne investicije v infrastrukturo prispevajo h gospodarski rasti, ne da bi s tem poslabšali razmerje med dolgom in BDP. Čas za to je po njihovem mnenju dober, a hkrati opozarjajo, da morajo biti investicije učinkovite, je bilo slišati na seminarju v Washingtonu.
IMF je vprašanju vlaganj v infrastrukturo posvetil celo poglavje v najnovejšem poročilu o obetih za svetovno gospodarstvo. V tem poročilu ugotavlja, da večje investicije v infrastukturo tako na kratki kot dolgi rok prispevajo h gospodarski rasti, predvsem v času, ko je ta šibka in ko je učinkovitost investicij velika.
Pravi čas za infrastrukturne investicije
V IMF zato menijo, da je v državah z infrastrukturnimi potrebami pravi čas za njihov zagon, saj so v razvitih državah stroški zadolževanja nizki, povpraševanje pa šibko, v veliko hitro rastočih državah in državah v razvoju pa imajo težave s slabo razvito infrastrukturo.
Prepričani so, da bi lahko imele investicije, četudi financirane z zadolževanjem, velik vpliv na gospodarsko aktivnost, ne da bi s tem poslabšali razmerje med dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP). Pri tem se jim zdi nujno, da so infrastrukturne potrebe zelo jasno določene in da so investicije učinkovite.
Tem vprašanjem je bil posvečen tudi del sredinega seminarja o izzivih na poti do vključujoče rasti, ki bo prispevala k novim delovnim mestom. Pripravili so ga v okviru letnega zasedanja IMF in Svetovne banke, ki poteka v Washingtonu.
Namestnik generalne direktorice IMF Naojuki Šinohara je spomnil, da se soočamo s podaljšanim obdobjem nizke rasti svetovnega gospodarstva, ki bi se lahko še nadaljevalo. Poleg tega se je raven infrastrukture v zadnjih 30 letih občutno poslabšala v več državah, tudi razvitih, hkrati pa se zmanjšujejo javne investicije v infrastrukturo.
Šinohara je prepričan, da je zdaj dobra priložnost, da se države spet posvetijo tem vprašanjem, saj so stroški financiranja trenutno nizki. Ob tem je opozoril, da morajo biti investicije učinkovite. "Če tega ni, ni vredno zapravljati. Domača naloga za naslednja leta je doseči učinkovite javne investicije," je dejal in dodal, da je treba imeti tudi sredstva za vzdrževanje infrastrukture.
Ne smemo zanemariti ostalih stvari
Profesorici ekonomije na univerzi v kalifornijskem Berkeleyu in nekdanji predsednici sveta ekonomskih svetovalcev ameriškega predsednika Baracka Obame Christini Romer se zdi sicer dobro, da IMF poudarja pomen infrastrukture, a jo skrbi, da bodo zaradi tega na slabšem druge stvari, ki so prav tako pomembne za rast.
"Ni vse v cestah in tunelih," je dejala in menila, da bi morali razmišljati tudi o znanju in vlaganjih v ljudi ter izobraževanje. Tudi ona je pozvala k racionalnim odločitvam. Prepričana je, da bi morale biti podlaga za javne investicije dobre analize o njihovih stroških in učinkih. "To mora biti izhodišče," je dejala.
Dotaknila se je tudi razmer na stari celini in spomnila, da je gospodarstvo v območju evra zastalo, inflacija pa se znižuje. Najboljša rešitev se ji zdi nekakšen investicijski načrt za celotno Evropo, najboljša kandidatka za vlaganja pa se ji zdi Nemčija, kjer je rast prav tako nekoliko opešala, imajo pa tudi ugodne pogoje za zadolževanje.
"Nemčija bi zato lahko investirala. Če bo šlo njej slabo, bo šlo vsem v Evropi slabo," je dejala. Po njenem mnenju bi bilo dobro, če bi Nemčija investirala tudi v drugih evropskih državah.
Krugman: Nekatere evropske države so šle predaleč
Profesor ekonomije z Univerze Princeton in Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman je ob tem opozoril, da so šle nekatere evropske države, ki so dobile obsežna kohezijska sredstva, pri vlaganjih v investicije celo nekoliko predaleč. Pri tem je kot primer navedel Portugalsko, ki da ima "dobre, a prazne avtoceste".
Tudi on se je sicer strinjal, da bi morali več storiti za infrastrukturo, glede dileme, kaj bi to pomenilo za dolg, pa je dejal, da ga je treba zniževati v dobrih časih. "A časi zdaj niso dobri," je prepričan.
Rogoff: Pomembna je tudi izhodna strategija
Profesor z Univerze Harvard in nekdanji glavni ekonomist IMF Kenneth Rogoff pa je opozoril, da je pomembno, kako države načrtujejo "izhodno strategijo", ko vlagajo v infrastrukturi in povečujejo dolg. Zavedati se je namreč treba, da bo v prihodnosti prihajalo do novih šokov. "Ko razmišljamo o rasti in dolgovih, je treba razmišljati o obsežnem planu," je menil.
