Borzni trgi v zadnjem času zaradi visoke nihajnosti prej spomnijo na igralnico, kot na tradicionalni trg vrednostnih papirjev. Mnogo, predvsem tujih, medijev poroča o visokih kratkoročnih zaslužkih z delnicami in o ljudeh, ki so na ta način obogateli. Kar je lahko problematično, saj gre pogosto za osamljene primere posameznikov, ki so imeli srečo pri izbiri delnic. Večina vlagateljev, ki sami trgujejo z vrednostnimi papirji, namreč beleži bistveno nižje donosnost.
Za bistveno višje donose potrebujete bistveno več denarja ali pa sprejeti veliko tveganja
Ko vlagatelji kupujejo delnice na prostem trgu, pravzaprav ne vlagajo v pravem pomenu besede, saj se vložen denar ne porabi za bodočo proizvodnjo, ampak pogosto služi kot možnost izhoda začetnim vlagateljem, ki so vložili v zagon posla. Ti so tisti, ki so z naložbo ustvarili realno vrednost novih delovnih mest, zgradili tovarno ali pa zagnali novo storitveno podjetje. Ti so tisti, ki so (po uvrstitvi delnic podjetja na borzo) ustvarili pogosto izjemno visoke donose. Seveda so tako začetni vložki, kot tudi sprejeta tveganja, v teh primerih bistveno višja. Nakup delnic že uveljavljenega podjetja na odprtem trgu prinaša bistveno nižje tveganje in s tem tudi nižje pričakovane donose.
Po tej analogiji so torej pravi vlagatelji tisti, ki ustanavljajo nova podjetja ter namenjajo svoja denar v nov, ne že obstoječ, posel. Zato je neutemeljeno pričakovati, da boste obogateli z nakupom delnic. Kar potrjujejo dolgoročne statistike: po davkih, stroških ter ob upoštevanju inflacije znaša povprečna dolgoročna donosnost delnic 6,75% letno. Če ste torej 25 letni vlagatelj, ki je investiral z 10. 000 dolarjev v indeks S&P 500, lahko po tridesetih letih pričakujete nekje okoli 70.000 dolarjev. Ne boste ravno obogateli, se pa je začetni znesek vsekakor lepo oplemenitil. Bolj torej pomagate obogateti začetnim vlagateljem, ki sedaj iščejo možnost izstopa iz podjetja in možnost unovčitve dobičkov. Če ne verjamete, lahko pogledate na lestvice najbogatejših ljudi, od Forbsove v ZDA do Managerjeve lestvice najbogatejših Slovencev. Velika večina njih ni obogatela z izbiranjem najbolj donosnih delnic, ampak z vlaganjem v razvoj podjetij. Z drugimi besedami, z nakupom delnic na javnih kapitalskih trgih ste verjetno vložili v posel, ki je bila naložba nekoga drugega.
Nezaželjena nemilost trgov
Sklepa sestavka, za večino običajnih vlagateljev, sta sledeča: Prvič, če želite s svojim denarjem staviti na visoke donose vam ne svetujemo, da to počnete sami. Najverjetneje namreč ne razpolagate z dovolj znanja, časa ali pa zadostno količino potrebnih informacij oz. analiz. Poiščite torej strokovno pomoč pri visoki stavi na podcenjeno naložbeno področje ali pri iskanju podcenjenega podjetja.
In drugič: Če želite prisostvovati v začetnih fazah donosnih poslov, ki ustvarjajo dodano vrednost in nova delovna mesta, poiščite alternativno naložbo, bodisi sklad zasebnega kapitala ali podjetniško obveznico. Ta vam sicer ne bo prinesla astronomskih donosov, lahko pa pričakujete donose na nivojih zgodovinskih povprečij delniških trgov, brez da bi se (v celoti) izpostavili tveganjem javnih kapitalskih trgov.
Bolj kot posamične divje stave na izbrano naložbeno področje ali posamično delnico, vam svetujemo preudarno dolgoročno vlaganje, ki ne temelji na maksimizaciji donosov, pač pa na ustvarjanju čim boljšega razmerja med ustvarjenimi donosi in tveganju, katerem se morate izpostaviti za dosego cilja. Resda na ta način ne boste obogatelji, lahko pa vaše življenje z ustvarjenimi donosi bistveno pridobi na kvaliteti.
V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].
Skladi zasebnega kapitala spadajo med alternativne naložbe
Skladi zasebnega kapitala spadajo v segment alternativnih naložb. Da bi te bolje razumeli, smo pripravili priročnik, s katerim bi vam radi predstavili prednosti in omejitve tovrstnih strategij. Priročnik si lahko prenesete tako, da v spodnji obrazec vpišete zahtevane podatke.
