Zakaj bi plačevali za lastne prihranke?

Članek slika

Ustvarjanje bogastva je navadno posledica tega, da se nam kopiči več prihrankov, kot pa imamo stroškov. Ob tem pa smo bili ljudje od nekdaj vajeni, da nam naši prihranki letno prinašajo nekaj dodatnih obresti, kar danes ni več realno. Ustvarjanje bogastva in nenazadnje tudi že ohranjanje realne vrednosti denarja postaja vedno težje. Še posebej je to težko v luči uvedbe ležarin in grožnje višje inflacije, s katero se soočamo v zadnjem času.

Prispevek je bil objavljen v reviji Start-Up Kapital, ki je izšla 10. maja, 2021.

Vsi prej našteti parametri (nizke obrestne mere, inflacija, ležarine) se zadnja leta istočasno spreminjajo v škodo varčevalcem na bankah.

Škodljivi trojček

Pri pregledu obrestnih mer za 365-dnevne depozite pri ZPS.si nam razkrije, da se lahko na bankah za vsakih 10 tisočakov nadejamo med 1 evrom in 8 evri obresti. Ste se res pripravljeni odpovedati likvidnosti za eno leto, da boste z obrestmi lahko zunaj spili eno kavo?

Kakšen pa je vpliv inflacije? Poskusil bom z enostavno razlago. Recimo, da imate na bačnem računu naloženih 10.000 evrov. Po preteku enega leta boste imeli na računu 10.001 evro, inflacija pa bo v istem obdobju znašala 2 odstotka. Torej bi morali imeti na računu 10.200 evrov že za to, da bi izničili učinek inflacije oz. ohranili kupno moč vaših prihrankov. A ker boste na računu imeli le 10.001 evra, boste realno gledano izgubili del kupne moči v vrednosti 199 evrov. V kolikor vaši prihranki ne rastejo s podobno stopnjo, kot inflacija, boste na dolgi rok na istem, kot če bi vsako leto izgubljali denar. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je letna stopnja inflacije aprila znašala 2,1 odstotka.

Poglejmo še iz drugega vidika. Če ste upokojenec, življenjski standard katerega je odvisen od prihrankov, ki ste jih ustvarjali celo življenje, tega standarda ne boste mogli neskončno vzdrževati, če se kupna moč prihrankov zaradi inflacije neprestano niža. Življenjski stroški, poleg cen ostalih dobrin in storitev, skozi čas tudi rastejo. Kaj pa, če varčujete za otrokov študij ali nepremičnino, o kateri ste sanjali zadnjih 10 let? Zadnja stvar, ki si jo želite, je to da po koncu varčevanja ugotovite, da zaradi sprememb cen nimate dovolj sredstev, čeprav ste se do potankosti držali varčevalnega načrta, ki ste si ga zastavili.

Kakšen vpliv na vaše prihranke pa predstavljajo ležarine? Ne bomo izpostavljali posameznih bank, le višino ležarin, ki predstavljajo 0,04 odstotka mesečnega nadomestila za sredstva, ki presegajo določeno mejo. Torej, če sredstva postavljeno mejo presegajo za 10.000 evrov, to znaša 4 evre mesečnega nadomestila oz. 48 evrov na leto. V kolikor govorimo o nekaj deset tisoč evrov presežnih sredstev, bi morda lahko razmislili že o najemu sefa.

Naj denar dela za vas, ne vi za denar!

Denar še dolgo časa ne bo sposoben ustvarjati pasivnega prihodka, če bo ostal na bančnih računih, kar se že kaže v prelivanju sredstev iz bank v druge segmente trga, predvsem v nepremičnine. S tem ni čisto nič narobe, v kolikor pazite na začetniške napake in ne špekulirate. Za vse tiste, ki dlje časa ne nameravate teh sredstev porabljati, velja pravilo, ki pravi da se morate za dolgoročne cilje posluževati dolgoročnih naložb. Banke pa so primerne le za kratkoročne cilje. Vse ostalo, kar presega višino potrebne varnostne rezerve za nepredvidene dogodke, vam tako rekoč ustvarja oportunitetno izgubo. Ste vedeli, da so trgi v svojem najslabšem 30-letnem obdobju (obdobje, ki zajema obe Svetovni vojni in Veliko depresijo) še vedno v povprečju ustvarjali višjo donosnost, kot je znašala stopnja inflacije? Torej, v kolikor ne pričakujete propada sistema, kot ga poznamo, je neizkoriščanje priložnosti na trgih in vztrajanje pri bančnih depozitih neracionalno početje.

Do 5-odsotne letne donosnosti brez izpostavljanja delnicam

Zelo enostaven pristop k investiranju je lahko določitev razmerja med posameznimi naložbenimi tipi, ki jih vključite v portfelj. Le-tega pa lahko enostavno določite z ugotovitvijo vaše naklonjenosti tveganju, za kar vam priporočam obisk finančnega svetovalca. Naj poudarim, da bi delniški del portfelja morale predstavljati primarno delnice razvitih držav s poudarkom na ZDA (najmanj 70 odstotkov), morebitne satelitske naložbe s poudarkom na trgih v razvoju in posameznih panogah pa skupaj ne več kot 30 odstotkov; posamezna satelitska naložba naj ne predstavlja več kot 10 odstotkov delniškega dela portfelja, saj bi v nasprotju občutno vplivala na tveganje vašega naložbenega portfelja. Za ustrezno razpršitev, v kolikor nimate dovolj znanja za samostojno kupovanje delnic, uporabite standardne vzajemne sklade ali ETF sklade, v kolikor ste pasivni vlagatelj. 

Tveganje Naložbe s fiksnim donosom Denar in ekvivalenti Delnice
1 70% 10% 20%
2 55% 10% 35%
3 40% 10% 50%
4 25% 10% 65%
5 10% 10% 80%

*Pod naložbe s fiksnim donosom spadajo netržne obveznice, podjetniške menice, depoziti, nepremičnine za najem oz. vse, pri čemer denarni tok ni odvisen od nihanj tečajev tržnih vrednostnih papirjev. 

Kaj pa lahko vlagatelji pričakujejo od tovrstnega pristopa? Prihodnosti žal ne pozna nihče. Zato se pri analizah prihodnjih gibanj vedno zanašamo na pretekle vzorce. Eno boljših analiz so pripravili pri družbi Vanguard že leta 2017, ko so analizirali dolgoročna gibanja različnih razmerij med delnicami in obveznicami v obdobju od 1926 leta do 2016 leta. Kot zanimiv velja izpostaviti podatek, da bi vlagatelj s 100-odstotno izpostavljenostjo izključno obvezniškim naložbam imel na leto v povprečju več kot 5-odstotno donosnost.  

Delnice / obveznice Povprečna letna donosnost Najboljše leto Najslabše leto Št. let z izgubo
0 / 100 5,40% 32,6% (1982) -8,1% (1969) 14 od 91
20 / 80 6,60% 29,8% (1982) -10,1% (1931) 12 od 91
30 / 70 7,20% 28,4% (1982) -14,2% (1931) 14 od 91
40 / 60 7,80% 27,9% (1933) -18,4% (1931) 16 od 91
50 / 50 8,30% 32,3% (1933) -22,5% (1931) 17 od 91
60 / 40 8,70% 36,7% (1933) -26,6% (1931) 21 od 91
70 / 30 9,10% 41,1% (1933) -30,7% (1931) 22 od 91
80 / 20 9,50% 45,4% (1933) -34,9% (1931) 23 od 91
100 / 0 10,20% 54,2% (1933) -43,1% (1931) 25 od 91

Vir: Vanguard

Sedaj, ko veste nekoliko več o razmerju med tveganjem in donosnostjo posameznega razmerja, se boste morda lažje odločili glede razmerja, ki je pravo za vas. V vsakem primeru pa bi bilo moje priporočilo, da se pred začetkom investiranja obrnete na neodvisnega finančnega strokovnjaka.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja