Tudi največje evropske banke imajo podobno bolezen kot slovenske – kapitalsko podhranjenost. A krčenje bilanc in pehanje za višjo kapitalsko ustreznostjo bi lahko Evropo še drago stali.
Evropske banke so od leta 2007 do konca lanskega leta okrepile svojo kapitalsko bazo že za dobrih 700 milijard evrov, a to še zdaleč ni dovolj. Če potrebujejo slovenske banke eno ali po nekaterih ocenah celo štiri milijarde evrov, bodo morale vse evropske banke najti nekaj stokrat več kapitala.
Če je kapitalska ustreznost že pet let obsesija v evropskem bančnem sistemu, bo to očitno ostalo še naslednjih pet, saj naj bi si morale banke do leta 2018, ko stopijo v polno veljavo bančna pravila Basel III, zagotoviti zajetno injekcijo dodatnega kapitala, ob tem pa skrčiti svojo bilančno vsoto za vsaj 2700 milijard evrov. Takšna je ocena britanske banke Royal Bank of Scotland (RBS), ki je bila sicer med krizo podržavljena, kar kaže na to, da se je v svojih izračunih in pričakovanjih očitno že uštela.
Krčenje bilančne vsote je slabo za rast
Ne glede na točnost ocene RBS je jasno, da bodo morale banke, če želijo spoštovati pravila Basel III, nadaljevati krčenje bilančne vsote in krepitev kapitala. Deutsche Bank naj bi oklestila svojo 1580 milijard evrov visoko bilančno vsoto za kar 16 odstotkov, in to tako, da bo začela odprodajati 73 milijard evrov vredno finančno premoženje in drugače knjižiti finančne instrumente. Druga največja britanska banka Barclays se bo kapitalsko podkrepila s prodajo 5,8 milijarde funtov delnic, medtem ko naj bi z različnimi prijemi skrčila svojo bilanco še za dodatnih 80 milijard funtov, na 1500 milijard funtov. Krčenju bilanc pa se ne bosta izognili niti največji francoski banki Société Générale in BNP Paribas.
Evropa ne more ustvariti tako velikega sklada, ki bi lahko učinkovito financiral banke v težavah
Banke so sicer od lanskega maja z neodobravanjem novih posojil, umikanjem s trgov finančnih instrumentov in odprodajo nekaterih poslovnih enot skrčile svoje bilance že za 2400 milijard evrov. Vnema jih sicer še ni zapustila, saj mnoge čaka podrobnejši pregled Evropske centralne banke, ki bo kmalu začela mandat enotnega nadzornika bančnega sistema. Ob tem je treba poudariti, da ostaja bilančna vsota vseh bank območja evra pri 33.000 milijardah evrov, s čimer je še vedno vsaj trikrat večja od letnega BDP evrskega območja, kar lahko predstavlja velik problem ob novih resnih finančnih težavah. Evropa namreč ne more ustvariti tako velikega sklada, ki bi lahko učinkovito financiral banke v težavah. A manično krčenje bilančne vsote ima tudi negativne posledice.
Sedanja politika problema nizke rasti ne rešuje
Območje evra in EU bosta še nekaj časa v gospodarskem položaju, ki slika prihodnost nadaljnjega krčenja BDP, stagnacije ali v najboljšem primeru skromne rasti. Christopher T. Mahoney, nekdanji podpredsednik bonitetne agencije Moody's, ki piše za Project Syndicate, je poudaril, da sedanja politika problema nizke rasti ne rešuje, marveč ga le še dodatno zaostruje. Prvi pogoj za zagotovitev gospodarske rasti je namreč nominalna rast BDP (takšna, ki ni popravljena za vpliv inflacije), je pojasnil Mahoney in nadaljeval: »Nominalno rast lahko spodbudi večanje količine denarja v obtoku.« Ta pa se poveča z rastjo obsega posojil. Obujanje posojilne dejavnosti pa nujno pomeni rast bilančne vsote. Sedanje usmeritve Basel III so namenjene predvsem omejevanju potencialne škode ob finančnih potresih, medtem ko ne premorejo veliko spodbud za gospodarsko rast, ki jo Evropa krvavo potrebuje.
Ko evropske banke spijo, ameriške plešejo
In kaj se dogaja v ozadju? Medtem ko so evropske banke zelo previdne pri posojanju denarja, so se na evropski trg usmerile ameriške banke. Goldman Sachs in nekatere druge ameriške banke naj bi usmerile svoj pogled na evropski trg že lansko leto, vendar so svojo priložnost dočakale šele letos, ko sta se krčenje bilančnih vsot in nadzorovanje finančnega vzvoda razmahnili čez celotni evropski bančni sektor. »Pričakovali smo, da bodo zahteve regulatorjev spremenile obnašanje bank,« je že pred časom za Financial News dejal Jim Esposito, prvi finančnik Goldman Sachsa za regijo EMEA (Evropa, Bližnji vzhod, Afrika), ki je napovedal krčenje obsega posojil zlasti za srednje velika in mala evropska podjetja.
To je spoznala tudi največja ameriška banka JP Morgan Chase, ki je v zadnjem letu začela v regiji EMEA več posojati. V dvanajstih mesecih do konca junija je imela v regiji že 44,5 milijarde dolarjev velik obseg posojil, kar dobrih osem odstotkov več kot lani in skoraj tretjino več kot v enakem obdobju leta 2011. Čeprav so zneski razmeroma majhni, pa kažejo na trend, ki bi se lahko ob nadaljnjem spanju evropskih bank še bolj okrepil.
