Če nič drugega za Božič poglejte jaslice in preštejte, kdo je v večini. V vlogi ovce se bomo znašli že samo, če prižgemo televizijski sprejemnik. Čredni nagon imamo v krvi in mediji in celoten sistem, ki je tržno naravnan to samo izkorišča. Enostavnega recepta kako ne biti ovca ni.
Ob vsakem nekoliko večjem dogodku na borzi ali odprtju večjega trgovskega centra, ki pritegne pozornost medijev in posledično širše javnosti, se prično razprave o ovcah, ki so zgodbo kupile, ne da bi razmišljale s svojo glavo.
Ovce postanejo tarča posmeha, po mojem skromnem prepričanju, predvsem premalo samokritičnih »vsevednežev«, ki zase menijo, da nikoli niso bili in ne bodo del črede. Življenje me je naučilo, da nikoli ne reci nikoli več, zato dopuščam možnost, da nekateri dejansko nikoli niso bili v vlogi ovce, a »never say never« velja tudi v nasprotni smeri. Vendar izjeme potrjujejo pravilo, iz česar sledi, da v kolikor samo redki niso bili nikoli ovce, slednje prevladujejo. Če nič drugega za Božič poglejte jaslice in preštejte, kdo je v večini.
Težko si je priznati, da se pogosto obnašamo kot te ljubke živali, ki nam dajejo volno. Za trenutno fazo razvoja človeške družbe in dojemanja sveta pa to ne bi smelo biti preveč presenetljivo. Čredni nagon je pri ljudeh predvsem posledica pohlepa in strahu. V obeh stanjih je naš razum precej blizu ničle. Okolje v katerem živimo, predvsem pa mediji, mnoge med nami držijo v omenjenih dveh stanjih velik del časa. V kolikor verjamemo teorijam zarote, je to tudi stanje, ki zelo ustreza sistemu oz. »ljudjem iza odra«, saj počasi a vztrajno dosegajo cilje, ki so bili zastavljeni že pred mnogimi leti.
Pri pravih domačih ovcah (ovis aries) se čredni nagon pogosteje pojavlja zaradi strahu kot pohlepa. Besedo »pogosteje« sem uporabil, ker nisem povsem prepričan oz. če sem povsem iskren, niti ne vem ali obstajajo pohlepne domače ovce, ampak kot sem že prej zapisal: »nikoli ne reci nikoli«.
V vlogi ovce se bomo znašli že samo, če prižgemo televizijski sprejemnik, si ogledamo TV Dnevnik, 24 ur, Svet, Tarčo, Trenja, Odmeve, Vroči stol, Studio City, Preverjeno ali kakšno drugo informativno oddajo in v kolikor bomo vse kar smo slišali in videli verjeli, ne da bi do vsega videnega in slišanega zavzeli kritično stališče.
Prva novica na televiziji je ponavadi novica o tem, da se je nekje tisoče kilometrov stran, v neki državi kjer večina še nikoli ni bila in jo mnogi niti ne znajo pokazati na zemljevidu, nekoliko preveč verujoča oseba v raj, v katerem se cedita med in mleko in v katerem lahko do onemoglosti spolno občuješ z devicami, ki tudi po divjem spolnem aktu še kar naprej ostajajo device, pač odločila prenehati sodelovati na tem planetu in ki vsem navzočim s tem ko se med njimi pošlje na prafaktorje naredi uslugo in jih odreši zmote. Potem se pojavi na ekranu oseba za katero ne vemo ali je na poživilih ali pa se enostavno dela norca iz okolice, ki na novinarski konferenci iz drugega konca sveta dejanje prej omenjenega razsvetljenca obsodi in hkrati zagrozi in veleumno ugotovi, da če nisi z nami nisi z nami in pod pretvezo o borbi za demokracijo, za kar ne veš ali verjame ali se zopet norčuje napoti na drugi konec sveta okrepitve, ki bodo prinesli srečo ljudem, ki si jo oni želijo, le da tega še ne vedo.
Verjetno ste že opazili, da v omenjenih oddajah skorajda ni pozitivnih informacij. Gledalci hitro dobimo vtis, da so na svetu tako ali tako same vojne, umori, kraje, goljufije, pohlep, trpljenje, napuh, skratka nič pozitivnega. Po koncu teh oddaj postanemo žalostni, jezeni, razočarani, depresivni, prestrašni... Ali je možno, da smo nasedli zgodbam, ki prihajajo iz TV ekrana? Ali so bile novice res objektivne? Koliko je bilo senzacionalizma samo zato, da se pridobi čimvečjo gledanost? Beeeeeeeee, pa smo ostriženi.
Prej omenjene oddaje je smiselno gledati z ustrezne distance in z dobro mero kritičnosti. Ko se vsedem pred TV ekran ali pa si kakšno izmed prej omenjenih oddaj ogledam prek interneta, si enostavno sugeriram, da si bom ogledal novice iz sveta vojn, umorov, kraj, goljufij, pohlepa, trpljenja, napuha... Torej ne novic iz sveta, ampak iz sveta vojn, umorov, kraj, goljufij, pohlepa, trpljenja, napuha... In to tudi dobim. Ne delam si utvar, da sem gledal realno sliko sveta, ampak pač sliko, ki je prikazala negativnosti.
Vendar ne želim, da bi se napačno razumeli in prišli do zaključka, da so za čredni nagon krivi mediji ali pa celo sistem v katerem živimo. Čredni nagon imamo v krvi in mediji in celoten sistem, ki je tržno naravnan to samo izkorišča. V bistvu tudi ne vidim nekega velikega smisla, da bi se za vsako ceno borili proti temu, da se vsak dan znajdemo v vlogi ovce, saj bi to pomenilo, da bi morali dvomiti v vse kar vidimo, slišimo, vonjamo, tipamo in čutimo. če bi hoteli prenehati biti ovca, bi postali čisto razumski oz. se spoznati na vse, kar pa je seveda nemogoče zato si moramo dovoliti, da v kaj tudi verjememo in zaupamo okolici in medijem, pa čeprav nas bodo neštetokrat povlekli za nos. Včasih je bolje, da prave resnice ne poznamo v celoti ali pa še bolje da jo sploh ne poznamo, saj zaradi nesamokritičnosti, ki smo jo polni (če še niste gledali American Idola, si oglejte kakšno epizodo, da se o nesamokritičnosti prepričate), pogosto nismo sposobni sprejeti resnice (you can't handle the true), ki je za nesamokritično osebo lahko zelo boleča. Svet je igra in vsakdo se odloči za vlogo, ki jo potem igra. Vsi si želimo biti nekaj posebnega, neponovljivega, kar tudi smo, a vendarle smo vsi večino na večini področij tudi ovce. Druge možnosti niti nimamo, saj je dan prekratek, da bi se spoznali prav na vse zaradi česar moramo zaupati drugim ljudem, ki so boljši od nas na tistih področjih s katerim se profesionalno ne ukvarjamo. Ovce smo in bomo še dolgo. Vsaka ovca je dobra na nekem področju in v kolikor je poštena do drugih ovc jih bo osveščala z resnico o svojem delu in ostale ovce bomo od poštenosti drugih ovac profitirali in celotna čreda se bo razvijala na višji nivo. A do tja je še daleč, predvsem zaradi nesamokritičnosti si bomo morali še dolgo lagati ali pa vsaj delno prikrojevati.
Enostavnega recepta kako ne biti ovca torej ni. Vprašanje je, če si ga sploh želimo, saj nam vzame precej čustev v čemer je sploh smisel našega življenja. Tisti, ki pa vam ali nam je pa razum vseeno nekoliko bolj pri srcu zaradi česar v življenju pogosto tudo preveč filozofiramo, pa preprosto vse informacije in občutke, ki jih vidite, slišite, tipate in čutite delite z dva ali tri in morda boste bližje absolutni resnici, lahko pa se zgodi, da boste od resnice še dlje.
GLOBALNI VZAJEMCI NE GRIZEJO
