V tem letu bi Benjamin Graham praznoval svoj 128. rojstni dan. Graham, rojen v Londonu 9. maja 1894, je bil začetnik t.i. “value” investiranja oz. investiranja na podlagi notranje vrednosti. Bil je mentor Warrena Buffetta, napisal je tudi biblijo investiranja “The Intelligent Investor” oz. Modri Investitor, ki je prevedena tudi v slovenski jezik.
Graham je že v otroštvu spoznal, da življenje ni potica. Njegov oče je umrl, ko je bil Ben star komaj osem let. Družinsko podjetje, ki se je ukvarjalo z uvozom porcelana in okrasnih predmetov, pa je po očetovi smrti propadlo. Borzni račun njegove matere je bil dobesedno izbrisan v borzni paniki leta 1907. Investicijska podjetja, ki jih je ustvaril pred borznim zlomom leta 1929 so bila skoraj uničena, kasneje pa si je finančno opomogel in v nadaljevanju ustvaril enega največjih investicijskih rekordov 20. stoletja, vendar nikoli ni pozabil lekcij, ki jih je doživel kot otrok in mlad podjetnik in so podane spodaj:
Prva lekcija:
Ne investirajte z izposojenim denarjem! Ne uporabljajte posojil ali sredstev, ki jih potrebujete za preživetje! Dodatne razlage ta lekcija ne potrebuje.
Druga lekcija:
Nikoli ne plačajte previsoke cene delnice za prihodnje dobičke teh delnic. Če je nekaj drago, pomeni, da so vlagatelji izgubili kompas. Ni se vam treba priključiti. Tehnološke delnice so drage, slovenske delnice so poceni, ruske in vzhodnoevropske pa so skoraj zastonj.
Tretja lekcija:
Nikoli ne računajte na bedake, ki vas bodo rešili iz nepremišljenih tveganj. To je lekcija, ki se je v tem trenutku učijo investitorji v kriptovalute. Če nekaj ne ustvarja denarnega toka, potem vas iz take naložbe reši samo nekdo, ki jo je od vas pripravljen odkupiti. Če imate srečo, po višji ceni, če ne, pa po nižji. Pogosto pa kupca tudi ni.
Četrta lekcija:
Vaši rezultati niso toliko odvisni od obnašanja borznih trgov kot od tega, kako se kot investitor obnašate vi. Ko zrak napolni strah in finančni trgi po vsem svetu še naprej nihajo, večinoma v negativno smer, si naredite uslugo in preberite najpomembnejši odstavek o vlaganju, ki ga je Graham napisal (prevod pisca smernic): “Dejstva pravijo: resnični vlagatelj je redkokdaj prisiljen prodati svoje delnice, v vseh drugih primerih pa lahko zanemari trenutno borzno ceno. Nanjo mora biti pozoren in ukrepati le toliko, kolikor ustreza njegovi bilanci, in nič več. Tako vlagatelj, ki si dovoli, da ga neupravičeno upadanje borznega trga začne skrbeti, svojo osnovno prednost spremeni v osnovno slabost. Bolje bi bilo, če njegove delnice sploh ne bi imele tržne kotacije, saj bi mu s tem prihranili duševne bolečine, ki so mu jih povzročile napačne presoje drugih udeležencev borznega trga.”
Zapomnite si, da borzni trgi prikazujejo kolektivno mnenje vseh udeležencev le-tega, iz raziskav in zgodovine pa vemo, da je manipuliranje množice možna in precej enostavna aktivnost.
V zadnjih letih so vlagatelji postali prepričani, da je njihova največja prednost možnost brezplačnega trgovanja, kjerkoli in kadarkoli. Graham se s tem ne bi strinjal. Osnovna prednost vlagatelja je, pojasnjuje Graham, da vam ni treba trgovati, ker to počnejo tudi drugi. Ko vsi prodajajo, je to njihov problem. Ni nujno, da je tudi vaš. Ko se vam obnašanje borznega trga ne zdi smiselno, se vam ni treba pridružiti. Lahko opazujete, kaj se dogaja, ni pa vam treba slediti množici. Eno je prodati, ker imate nujno potrebo po gotovini. Če pa prodajate samo zato, ker prodajajo drugi, s tem postanete talec muhavosti več deset milijonov tujcev, ki pogosto skupaj ravnajo iracionalno. Tako ni mogoče živeti in ne vlagati.
Če ste vi ali vaš svetovalec opravili svoje delo, potem veste, zakaj ste se odločili za določene naložbe. Okvirno tudi veste, kdaj se množica moti. In veste, kdaj morate kupovati. Približujemo se točki, ko bo zanimivo kupovati.
*Opomba: Smernice so povzetek/prevod kolumne Jasona Zweiga v The Wall Street Journalu: https://columnalerts.cmail20.com/t/ViewEmail/d/E0B82FEFF75939432540EF23F30FEDED/F218BEA56CA0A12D6E6039C17E42EE19?alternativeLink=False
