Japonska, ZDA in Velika Britanija s tiskanjem denarja znižujejo vrednost lastnih valut, medtem ko se Evropa obotavlja in izgublja konkurenčnost.
Upočasnjeno vrtenje kolesja svetovne ekonomije in zastoj rasti svetovnega povpraševanja je mnoga izvozno naravnana gospodarstva potisnil v kot, iz katerega želijo pobegniti z izvajanjem ukrepov za zviševanje konkurenčnosti. Tudi z zniževanjem vrednosti lastne valute.
Draghi: »Valutna vojna je nepotrebno oster izraz«
Smo se znašli sredi valutne vojne? Vpletene države o tem nerade govorijo, medtem ko so mnenja strokovnjakov deljena. »Valutna vojna je nepotrebno oster izraz,« je prepričan guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, saj vidi stanje na valutnih trgih le kot posledico makroekonomskih politik in ukrepov centralnih bank, ki želijo priskočiti na pomoč gospodarstvu v krizi. Spet z druge strani pa je slišati opozorila na zaostrovanje valutne vojne, ki bi lahko privedla do protekcionističnih ukrepov in trgovinskih sporov.
Izvoz bližnjica do višje gospodarske rasti
Med najbolj priljubljenimi bližnjicami do višje gospodarske rasti je povečan izvoz, katerega rast lahko spodbudi izvozno blago, ki je cenejše od konkurence na trgu. Eden izmed načinov za doseganje tega cilja je znižanje vrednosti domače valute, do katerega pripelje običajno ekspanzivna monetarna politika. Ključni mehanizem pri tem je zagotovo tiskanje denarja, kar Fed prek programov kvantitativnega lajšanja (QE) intenzivno počne že več let. V zadnjem obdobju pa se mu pridružujeta tudi centralni banki Velike Britanije (BoE) in Japonske (BoJ). Omenjene države so si s tem zagotovile določeno konkurenčno prednost, v valutnih vojnah je namreč najpogosteje na boljšem tisti, ki naredi prvo potezo. V zadnji veliki valutni vojni, v 30. letih prejšnjega stoletja, je prvi korak naredila Japonska, ki je Veliko depresijo prenesla skorajda brez prask. Z izjemo Velike Britanije, ki je reagirala druga, so preostale države zapadle v globoko gospodarsko depresijo, ki je privedla do vsem poznane tragedije.
Hardy: "ECB ne bo le nemi opazovalec valutne vojne"
Zgodovinska lekcija pomeni nove skrbi za območje evra, ki je kronično pozno v svojih odzivih na dogajanje v svetovnem gospodarstvu. »ECB se mora čim prej vključiti v valutno vojno, njena neaktivnost pomeni namreč rast vrednosti evra, zaradi katere bo imelo območje evra težave s konkurenčnostjo,« je bil jasen John Hardy, vodja trgovanja z valutami pri danski Saxo Bank. »Čakam na potezo ECB,« je dejal Hardy, ki je kljub nasprotovanju Nemcev prepričan, da ECB ne bo le nemi opazovalec valutne vojne, v kateri postaja centralni igralec Japonska. Tretje največje svetovno gospodarstvo je bilo desetletja izgubljeno v labirintu deflacije in ekonomske stagnacije, čemur želi premier Shinzo Abe narediti konec. Sredi januarja je predstavil 86 milijard evrov vreden paket državnih spodbud za gospodarstvo, ki naj bi prinesel 600.000 novih delovnih mest in dvoodstotno rast BDP. Pri tem je ukazal japonski centralni banki (BoJ), naj podvoji svoje napovedi za inflacijo na dva odstotka. Ob pritiskih japonskih izvoznikov je BoJ začela dopuščati depreciacijo jena, ki je v dveh mesecih proti dolarju izgubil skoraj 10 odstotkov vrednosti. Cenejši jen pomeni dobrodošlo novico zlasti za japonski tehnološki sektor, ki se že leta neuspešno bori proti cenovno ugodnejšim konkurentom iz Južne Koreje in Kitajske. Toda to bi utegnilo na drugi strani podaljšati gospodarsko agonijo v Evropi. Analitik iz bančne skupine Unicredit Marco Valli je namreč izračunal, da bi desetodstotna rast vrednosti evra proti jenu za EU na letni ravni pomenila kar 0,8 odstotne točke nižji BDP.
Japonski sledi Velika Britanija
Podobno pot kot Japonska je ubrala tudi Velika Britanija. Drugo največje evropsko gospodarstvo je v letošnjem letu dopustilo že šestodstotni zdrs vrednosti britanskega funta proti dolarju, od česar si obeta zlasti povečanje izvoza. Očitno je tudi Britancem zmanjkalo idej v boju proti recesiji, ki jo je zmotno zanašanje na varčevalne ukrepe le še zaostrilo.
Čeprav lahko znižanje vrednosti valute spodbudi gospodarstvo, je lahko na drugi strani tudi zelo nevarno. Prek nižjih cen izvoznega blaga kratkoročno sicer blagodejno vpliva na izvoz, vendar ima hkrati negativen vpliv na uvoz. To je lahko za deželi, kot sta Velika Britanija in Japonska, ki uvozita večji del surovin, zelo problematično. Znamenja, da poteka v svetu valutna vojna, so zato skrb zbujajoča, saj je lahko s tem ogroženo okrevanje svetovne ekonomije, čeprav še tako šibko.
