Medtem ko se je svet zvijal v recesijskem primežu, so države znamenite skupine BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) redno dosegale visoke stopnje gospodarske aktivnosti in v letih 2008-2011 prispevale kar 85 odstotkov celotne svetovne rasti.
S tem so seveda postale motor svetovnega gospodarskega okrevanja in oči svetovne javnosti so bile vse pogosteje uperjene k njim kot rešiteljem svetovne krize. A zaradi te nehvaležne vloge so se nekatere izmed njih znašle pod hudimi inflacijskimi pritiski in bile primorane v zviševanje obrestnih mer. Obenem je večina držav v razvoju še vedno močno odvisna od povpraševanja razvitega sveta, kjer pa se občutnejša rast še lep čas ne obeta. V zadnjih dveh četrtletjih so tako izrazito negativna gospodarska gibanja beležile tudi Kitajska, Indija ter Brazilija in upanje torej očitno vse bolj peša tudi tu.
Kitajska med kladivom in nakovalom
Kitajska se že nekaj zaporednih četrtletij sooča z upočasnjevanjem gospodarske rasti, ki bi v najslabšem scenariju lahko upadla celo pod osem odstotkov oziroma na najnižjo raven zadnjega desetletja. Glavni razlog je seveda evropska dolžniška kriza, ki je močno prizadela kitajski izvoz, obenem pa se država sooča še z napihovanjem kreditnega balona, padajočimi cenami nepremičnin in upadom investicij. Na lanska skrb zbujajoča znamenja upočasnjevanja rasti so se oblasti odzvale z likvidnostnimi sredstvi v višini 21 milijard evrov, letos pa so se novih stimulativnih ukrepov kljub najnižji inflaciji v več kot letu dni dolgo otepali. A v začetku meseca je centralna banka le popustila in prvič po letu 2008 znova znižala obrestno mero. Veliko bo odvisno zlasti od uspešne zajezitve upada nepremičninskih cen, pomembno pa bo tudi zagotoviti ustrezno razmerje v zunanjetrgovinski bilanci. Prav tako Kitajski hodijo v zelje njene manjše sosede, saj so s svojimi primerjalno cenejšimi valutami precej bolj konkurenčne od Kitajske, ki si depreciacije juana ne more privoščiti zaradi tveganja trgovinskega spora z ZDA.
graf
Indija v primežu birokracije
Še slabše se godi Indijcem, ki so se v zadnjih letih ujeli v zanko zbirokratizirane javne uprave in padajočih tujih investicij, za tegobe svetovnega gospodarstva pa ni imun niti njihov izvoz. V odziv na najnižjo gospodarsko rast v zadnjem desetletju so oblasti za naslednjo "petletko" že napovedale megalomanske infrastrukturne projekte v vrednosti 800 milijard evrov. Samo prihodnje leto naj bi tako zgradili za skoraj 10.000 kilometrov novih cest in povečali energetske zmogljivosti v državi za 18.000 MW. Na srednji rok pa naj bi novo cestno omrežje dopolnila gradnja novih železnic, letališč in pristanišč, z boljšimi prometnimi povezavami pa si želijo izboljšati zlasti poslovno klimo in državo znova narediti zanimivejšo za tuji kapital. Pomembno vlogo pri nadaljnji indijski rasti ima tudi energetika, saj je milijardno prebivalstvo z elektriko izjemno slabo preskrbljeno, hiter razvoj pa pomeni tudi velik potencial za energetsko lakoto. Posledično oblasti načrtujejo visoke investicije tudi v gradnjo energetskih objektov, pri čemer prednjačijo elektrarne na premog in solarno energijo.
Brazilija počasi izgublja sijaj
V Braziliji so makroekonomska stabilnost, izenačevanje dohodkov in razmah globalnega surovinskega trga zagotovili enakomerno in zdravo gospodarsko rast. Močne banke, visoka rast posojil in krepko domače povpraševanje so omogočili tudi hitro okrevanje po zlomu 2008 in leta 2010 se je Brazilija prebila že na sedmo mesto med svetovnimi gospodarskimi velesilami. A veselje ni trajalo dolgo, saj se je rast že lani po zaslugi šibkega surovinskega sektorja močno umirila, na le 2,7 odstotka. Preostale članice skupine BRIK so v istem obdobju zmogle med štirimi in devetimi odstotki. Poznavalci opozarjajo, da mora Brazilija za okrepitev gospodarskih temeljev nujno izboljšati produktivnost, zvišati raven prihrankov in privabiti več tujih investicij, česar pa za zdaj ni na vidiku. Morda se bo to spremenilo prav v prihajajočih letih, saj se državi v razmiku le štirih let obetata svetovno nogometno prvenstvo 2014 in olimpijske igre 2016. Največja svetovna športna dogodka bi lahko v državo privabila tako nov val tujega kapitala kot tudi turistov in ponovno zagnala brazilsko gospodarsko renesanso.
Rusija še naprej energetska velesila
Rusiji se obetajo hitrejša rast od celotne Evrope (med tremi in štirimi odstotki), precej nižja brezposelnost (okoli 6,5 odstotka), precej nižji proračunski primanjkljaj (le okoli odstotek) in občutno nižja raven javne zadolženosti (med sedmimi in osmimi odstotki). Vprašanje je sicer, kaj bi za Rusijo pomenili morebitni pretresi na trgu surovin, saj so ogromne zaloge zlasti energentov državo v preteklosti že pogosto reševale iz zadrege, njihovo moč pa bi lahko ogrozil tudi nadaljnji razmah pridobivanja nafte in zemeljskega plina iz skrilavca v ZDA in Kanadi. Prav tako je težaven razvoj dogodkov na političnem parketu, saj se država v zadnjem obdobju pomika v bolj avtokratski smeri in se odmika od evropske integracije. A na drugi strani se lahko Rusija vedno znova zanaša na močno gospodarsko in politično partnerico v Kitajski. Državi imata namreč ambiciozne načrte medsebojnega sodelovanja, saj želita bilateralno trgovino s 60 milijard evrov do leta 2020 povečati na skoraj 150 milijard.
Trgi v razvoju žarek upanja
Spodbudnejše novice tako trenutno prihajajo le iz nekaterih manjših držav v razvoju, zlasti v JV Aziji. Države, kot so Indonezija, Tajska, Malezija in Filipini, že več četrtletij zapored beležijo visoko gospodarsko rast, v zadnjem času pa so umirile še inflacijo in stabilizirale nacionalne valute, kar jih je naredilo izjemno privlačne za tuje investicije. Na pot ekscesov se po manjšem krču očitno znova podajajo tudi Združeni arabski emirati. Pri tem prednjači kdo drug kot Dubaj, ki je uspešno prestrukturiral svoje dolgove, zaradi popravljene gospodarske slike pa se izboljšuje tudi njihov fiskalni položaj. Tako je zalivski emirat v zadnjih mesecih znova zagnal številne infrastrukturne projekte, ki jih je svetovni finančni zlom leta 2008 za nekaj let zamrznil.
Borze zašle v rdeče številke
Za države BRIK razmere trenutno niso ugodne niti na kapitalskih trgih, saj so skrbi glede evropske dolžniške krize ter upočasnjevanja ameriškega in kitajskega gospodarstva povzročile obsežne razprodaje. Glavni borzni indeksi so tako po visoki rasti v začetku leta v zadnjih dveh mesecih povprečno izgubili kar petino vrednosti. A prav zaradi tega številni analitiki delnice družb na trgih v razvoju vidijo kot podcenjene in srednjeročno vidijo velike potenciale za rast. Ugodni nakupi so tako na voljo tako v državah BRIK kot tudi na borzah JV Azije in celo v Afriki.
