Zlato je v zadnjih petih letih nov cenovni rekord doseglo več kot stokrat.
Kljub temu pa bo optimizem tokrat precej bolj kratkotrajen, saj so recesijske skrbi v primerjavi s prvim polletjem zdaj precej bolj prisotne. Evropske dolžniške težave, šibko okrevanje ameriškega trga dela in upočasnjevanje gospodarstev skupine BRIK so v zadnjih mesecih tako že močno načeli zaupanje vlagateljev, zaradi česar so na kapitalskih trgih vladale izjemno volatilne razmere. Te so prenekateremu nesrečniku povzročile sive lase ali prinesle celo finančni polom, na drugi strani pa je pravilna sestava portfelja lahko pomenila tudi nenadejano rast bogastva. Novi cenovni rekordi so namreč padali kot za stavo, in to tako v smeri rdečih kot tudi zelenih številk. K temu so prispevali zlasti panični odzivi vlagateljev na evropske finančne pretrese in medle politične odgovore nanje, pa tudi na vse slabšo svetovno gospodarsko sliko, kar je večkrat sprožilo masovni eksodus v varna premoženjska zavetja.
Po bitki je lahko biti general
Beg pred tveganimi delniškimi ali surovinskimi naložbami je tako denimo povzročil, da so grške državne obveznice obljubljale donose, ki bi jih zavidala prenekatera delnica, nemške obveznice so sočasno dosegale celo negativne do.nose, zlato pa je v zadnjih petih letih skoraj vsak deseti trgovalni dan doseglo novo rekordno vrednost. Pričakovali bi, da bodo temačne gospodarske napovedi povzročile tudi dramatičen upad surovinskih cen, toda zaradi optimizma v Aziji se je zgodilo ravno nasprotno in tudi surovine so pogosto podirale rekorde. S samozadovoljnim nasmeškom, ki ga prinaša zgodovinski vpogled, bi idealni naložbeni portfelj leta 2007 natlačili z zlatom, sladkorjem, švicarskimi franki in nemškimi državnimi obveznicami. A dejstvo je, da bi se vsak vlagatelj, ki bi se ob začetku krize ponašal s temi naložbami, zdel v najboljšem primeru zmeden ali ekscentričen, v najslabšem pa celo popolnoma nor.
