Kapitalski trgi so bili tudi v tem tednu podvrženi visoki volatilnosti. Začetek tedna je postregel z optimizmom, ki je bil posledica vzdušja še iz preteklega tedna. Makroekonomske novice so v večji meri še naprej vzpodbudne in vlivajo upanje, da divja rast cen surovin ne bo bistveno ogrozila okrevanja gospodarstev.
Nekaj pozitivnih podatkov je prišlo iz ZDA
Presenetljivo dober podatek je prišel s strani ZDA glede brezposelnosti. Brezposelnost se je namreč v ZDA v februarju prvič po skoraj dveh letih znižala pod devet odstotkov, na 8,9 odstotka. Delodajalci so odprli 192.000 novih delovnih mest, kar je prav tako nekoliko več od pričakovanj. Tudi tovarniška naročila so se v ZDA januarja v primerjavi z decembrom povečala za 3,1 odstotka, kar je največ od septembra 2006. Krepko povečanje je predvsem posledica občutnega dviga naročil za letala. Brez transportnega sektorja bi naročila porasla le za 0,7 odstotka, kar je najmanj v zadnjih treh mesecih.
Dogajanje v Evropi je bilo podvrženo odločitvi ECB glede obrestnih mer
Dogajanje na evropskih trgih je bilo v tem tednu v veliki meri podvrženo odločitvi Evropske centralne banke (ECB). Banka namreč namerava ključno obrestno mero dvigniti najverjetneje že prihodnji mesec. Ta namreč vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka že od maja predlani.
Na nemški borzi so bile v tem tednu v ospredju delnice Deutsche Telekom zaradi govoric o povezovanju z ameriško družbo Sprint Nextel, zaradi česar je delnica na tedenski ravni zabeležila 6,3-odstotno rast. Na drugi strani so delnice kemičnega koncerna BASF v tem tednu izgubile 3 odstotke zaradi zahteve sindikatov po višjih plačah.
Ne glede na to pa nemško gospodarstvo še vedno izkazuje izjemno stabilnost. V Nemčiji se je namreč obseg industrijskih naročil v januarju na letni ravni povečal za 16 odstotkov. Naročila so se v primerjavi s predhodnim mesecem povečala za 2,9 odstotka, potem ko so se decembra lani na mesečni ravni nepričakovano zmanjšala za 3,6 odstotka.
Vrednost največjih svetovnih indeskov se je znižala
Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu po zelo volatilnem gibanju ponovno padla. Indeks DAX je teden končal 0,7 odstotka nižje in je v sredo dosegel 7140 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 0,2 odstotka nižje, angleški indeks FTSE100 pa je v tem tednu izgubil 0,6 odstotka svoje vrednosti. Ameriška indeksa S&P500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje sklenila za 0,4 oziroma 0,1 odstotka nižje glede na pretekli teden. Indeks NASDAQ se je v tem tednu pocenil za 1,8 odstotka ter v sredo dosegel vrednost 2316 indeksnih točk.
Rast evra in nafte
Na evropsko valuto so pozitivno vplivale besede predsednika Evropske centralne banke Jean-Claudea Tricheta, da utegnejo biti evrske obrestne mere že prihodnji mesec višje. To je pognalo vrednost evra v razmerju do dolarja vse do vrednosti 1,4. Rast evra je ustavila novica bonitetne hiše Moody's, ki je Grčiji znižala kreditno oceno in opozorila, da bi lahko v prihodnje sledilo dodatno znižanje. Agencija opozarja, da bo Grčija morebiti morala prestrukturirati svoje dolgove.
Vlagatelje pa še vedno skrbi nafta, ki je zaradi nemirov v Libiji dosegla ceno 106,55 dolarja za sod. Optimistična novica, ki je zvišala tudi tečaje delniških trgov, je v torek prišla s strani Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC). Organizacija je namreč sporočila, da namerava povečati proizvodnjo ter na ta način ublažiti rast cen črnega zlata. Vrednost nafte se je tako v sredo pocenila vse do 104,5 dolarja za sod.
Kapitalski trgi so trenutno na prelomnici, kajti visoke cene surovin omejujejo rast trgov, na drugi strani pa manjka optimizma za dvig tečajev. Kratkoročno bo prevladoval stranski trend, nato pa bo odvisno, katera stran vlagateljev bo prevladovala.
