Centralne banke so v zadnjem času natisnile precej denarja, in nekateri investitorji se bojijo, da se bo zaradi tega raven inflacije bistveno zvišala. Je temu res tako?
Teoretično taka trditev drži, vendar pa so trenutne razmere na trgu nekoliko drugačne. V normalnih okoliščinah bi si denar, ki ga centralna banka pošlje v obtok, sposodile poslovne banke. Te bi nato povečale kreditiranje podjetij in posameznikov. To bi povečalo povpraševanje po dobrinah in storitvah. Proizvodnjo nekaterih dobrin zaradi omejenih proizvodnih kapacitet ni možno v kratkem času povečati, zato se dvigne njihova cena. Ker je takih dobrin kar precej, to vpliva na splošno raven cen, torej na inflacijo.
Trenutno centralne banke po svetu v obtok pošiljajo precej denarja, vendar pa ta denar ne najde poti na trg dobrin in storitev. Potrošniki zaradi krize več varčujejo, podjetja pa so zaradi težavnih razmer zmanjšala investiranje. Banke že pregovorno posojajo malo. Vendar pa je vsaj v Evropi razlog drugje. Evropska Centralna Banka (ECB) je pred časom v obtok dala več kot 1000 milijard evrov, vendar večina tega denarja sploh ni prišla do realnega sektorja. Banke so namreč del denarja namenile za nakup državnih obveznic, predvsem držav, ki so trenutno v krizi, in so donosi njihovih obveznic visoki. Večji del denarja so banke shranile pri ECB. Za kredite podjetjem in posameznikom tako ni ostalo veliko, tako da tovrstni ukrep ECB vsaj v kratkem obdobju verjetno ne bo povzročil inflacije.
Denar, ki so ga poslovne banke deponirale pri ECB, lahko kadarkoli vzamejo in začnejo dajati kredite. Obstaja pa možnost, da se tudi v nekoliko deljšem obdobju to ne bo zgodilo. V preteklosti so banke pridobivale sredstva na medbančnem trgu, kjer so si med seboj posojale denar. Zaradi krize je medsebojno zaupanje splahnelo, in le redke banke so še pripravljene posojati na medbančnem trgu. Tako je bankam dostop do sredstev omejen, in jih najlaže pridobijo pri ECB. Ker so v preteklih letih banke pridobivala likvidnostna sredstva od drugih bank, imajo zdaj iz tega naslova še vedno obveznosti. Možno je, da se bodo sredstva, ki so trenutno deponirala pri ECB, porabila za financiranje teh obveznosti. Tako ni pričakovati, da se bo bistveno povečal obseg kreditiranja podjetij in gospodinjstev. S tem pa je manjša verjetnost, v kolikor ne bo drugih ukrepov, da se bo pojavila visoka inflacija.
