Čeprav gospodarska in politična negotovost v Evropi, ZDA in na Bližnjem vzhodu povzroča sive lase vlagateljem, se na trgu surovin obeta kratkoročna rast.
Svetovni trgi surovin so v zadnjem času spet precej turbulentni, saj kombinacija zaostrovanja dolžniške krize v Evropi, negotovosti glede krpanja proračunske luknje v ZDA in politične napetosti na Bližnjem vzhodu znova načenja živce vlagateljev. Ker se bližnjevzhodni kotel v središču medijev znajde vsakih nekaj mesecev, tamkajšnje dogajanje na celotno gospodarsko sliko v letu 2013 po mnenju večine poznavalcev ne bo imelo večjega vpliva. Precej drugače je pri vprašanju ameriškega fiskalnega klifa, čeprav je tudi na tem področju prej ali slej pričakovati napredek. Tako še naprej ostaja poglavitno vprašanje svetovnega in zlasti evropskega gospodarstva. V zadnjem času je postalo jasno, da bodo svetovne centralne banke zaradi globalnih težav v veliki meri nadaljevale gospodarske spodbude. Evropska centralna banka (ECB) je izrazila pripravljenost za nakupe obveznic ranljivih držav, že drugič v zadnjih dveh mesecih je ta program okrepila tudi japonska banka (BoJ), ameriški Fed pa se je zavezal k mesečnim nakupom hipotekarnega dolga v višini 40 milijard dolarjev, obenem pa bo po vsej verjetnosti obrestna mera ostala blizu ničelne vse do sredine leta 2015. To pomembno vpliva tudi na številne surovinske razrede, pri čemer izstopajo zlasti nafta, zlato in železo.
Svetovni trgi surovin so v zadnjem času spet precej turbulentni, saj kombinacija zaostrovanja dolžniške krize v Evropi, negotovosti glede krpanja proračunske luknje v ZDA in politične napetosti na Bližnjem vzhodu znova načenja živce vlagateljev. Ker se bližnjevzhodni kotel v središču medijev znajde vsakih nekaj mesecev, tamkajšnje dogajanje na celotno gospodarsko sliko v letu 2013 po mnenju večine poznavalcev ne bo imelo večjega vpliva. Precej drugače je pri vprašanju ameriškega fiskalnega klifa, čeprav je tudi na tem področju prej ali slej pričakovati napredek. Tako še naprej ostaja poglavitno vprašanje svetovnega in zlasti evropskega gospodarstva. V zadnjem času je postalo jasno, da bodo svetovne centralne banke zaradi globalnih težav v veliki meri nadaljevale gospodarske spodbude. Evropska centralna banka (ECB) je izrazila pripravljenost za nakupe obveznic ranljivih držav, že drugič v zadnjih dveh mesecih je ta program okrepila tudi japonska banka (BoJ), ameriški Fed pa se je zavezal k mesečnim nakupom hipotekarnega dolga v višini 40 milijard dolarjev, obenem pa bo po vsej verjetnosti obrestna mera ostala blizu ničelne vse do sredine leta 2015. To pomembno vpliva tudi na številne surovinske razrede, pri čemer izstopajo zlasti nafta, zlato in železo.
Konflikti dražijo nafto
Cena nafte se je v novembru večinoma gibala okoli 110 dolarjev za 159-litrski sodček, potem ko je razpravo ameriškega političnega vrha o fiskalnem klifu obkrožala stalna negotovost. Vsakemu napredku je sledil zastoj v pogajanjih, zato bo potrebnega še kar nekaj dela za dokončno razrešitev vprašanja o 600 milijard dolarjev težkem paketu varčevalnih ukrepov in zvišanja davkov, ki grozi, da bo največje svetovno gospodarstvo pahnil v novo recesijo. Optimizem je rahlo ohladil tudi guverner Feda Ben Bernanke, ki je opomnil, da Fed nima orodja za preprečitev dogovorjenega dviga davkov. Sicer pa so novembrske cene nafte višale zlasti napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer je Izrael grozil z invazijo Gaze, mednarodni skupnosti pa je na koncu le uspelo doseči premirje. Olje na ogenj bikovskega trenda je prilila tudi Grčija, saj so ji evropski voditelji po dolgotrajnem odločanju vendarle odobrili dodatna sredstva za financiranje zadolženega gospodarstva.
Železu se obeta stagnacija
Dobro kaže tudi zlatu, ki je sicer decembra zabeležilo občutnejši padec, a je trenutna cena okoli 1650 dolarjev za 31,1-gramsko unčo še vedno dobrih pet odstotkov višja kot ob koncu lanskega leta. Vlagatelji se torej lahko nadejajo že 12. zaporedne letne rasti cen, kar je najdaljši niz od leta 1920. Od leta 2000 se je zlato podražilo kar za šestkrat, samo med letoma 2008 in 2011 pa se je cena skoraj podvojila. Kljub Bernankovi izjavi, da moč centralne banke v spopadu z gospodarskimi težavami ni neskončna, pa je nadaljevanje ekspanzivne monetarne politike pričakovati vsaj še nekaj časa. Ker ta igra ključno vlogo pri vse večjem povpraševanju po zlatu, večina analitikov trend rasti napoveduje tudi za prihodnje leto, ko bi lahko cena s 1930 dolarji zopet podirala rekorde. K temu bodo močno prispevali tudi investicijski skladi in milijarderji, ki so si že nakopičili največjo kumulativno zalogo zlata v zgodovini, številni vlagatelji pa zlato vidijo tudi kot neke vrste zavarovanje pred političnimi »neumnostmi«.
Nasprotno medtem kaže železovi rudi, ki je septembra dosegla štiriletno dno pri 86,7 dolarja za metrično tono. V naslednjih mesecih je po zaslugi Kitajske sicer znova okrevala in se povzpela nad 120 dolarjev, saj so železarne v največji svetovni potrošnici železa močno povečale zaloge. Cena železa bo tudi v prihodnjem letu močno odvisna od njihovega povpraševanja, v manjši meri pa še od povečane ponudbe zaradi odpiranja novih rudnikov. Obenem si trgi ob desetletni zamenjavi kitajske oblasti obetajo nove gospodarske spodbude, potem ko je že nekdanji premier Wen Jiabao septembra napovedal za več kot 120 milijard evrov novih infrastrukturnih projektov, čeprav se zadnje čase dvom o novih stimulativnih ukrepih krepi.
Trgi stavijo na nadaljnjo rast
Poleti so velike skrbi povzročale tudi novice iz ZDA, ki jih je prizadela najhujša suša v več kot pol stoletja. To je v višave pognalo cene kmetijskih pridelkov, saj je cena koruze dosegla rekord, cena pšenice pa najvišjo raven v zadnjih štirih letih. Negativni vpliv na cene hrane je bil zaradi upočasnjevanja svetovnega gospodarstva in nižjih cen nafte manj izrazit od pričakovanj, toda cenovni pritiski se bodo prej ali slej prenesli v živinorejo in prehrambno industrijo. Obenem obstaja verjetnost, da bodo zaradi pomembnega položaja ZDA na svetovnih žitnih trgih visoke cene vztrajale vsaj do polovice prihodnjega leta. Sicer pa so kratkoročni prihodnji obeti spodbudni tudi za celoten surovinski trg, čeprav so hedge skladi in ostali veliki špekulanti v zadnjih mesecih postali nekoliko previdnejši. Tako so se nakupni položaji na več kot 140.000 terminskih in opcijskih pogodbah na newyorški surovinski borzi Comex v oktobru in novembru zmanjšali za skoraj 30 odstotkov, vseeno pa razmerje med nakupnimi in prodajnimi položaji ostaja na strani prvih, in to celo za desetino višje od letošnjega povprečja.
