"Naslednji dve leti bosta za srednjo in vzhodno Evropo tako težki, da bodo morala podjetja dejansko preživeti samo iz svojega denarnega toka," ocenjuje direktor svetovalne družbe Arkas Uroš Marter, ki opozarja, da se bodo zaostrene razmere na finančnih trgih odrazile tudi na padcu prevzemne aktivnosti v regiji.
V zadnjem četrtletju minulega leta se je v svetovnem merilu aktivnost pri prevzemih in združitvah znižala za kar tretjino, na okoli 375 milijard dolarjev, pri padcu pa je bila vodilna Evropa, kjer je padec presegel 40 odstotkov.
Raziskava družbe McKinsley je sicer pokazala, da člani uprav največjih svetovnih podjetij pričakujejo, da se bo letos število prevzemov povečalo, vendar pa, kot opozarja Simon Mastnak iz družbe Masset Consulting, tega ni pričakovati v Sloveniji. "Če imajo svetovna podjetja poleg bančnega na voljo še trg kapitala, prek katerega lahko zberejo svež kapital za prevzeme, zaradi izjemno slabega stanja na domači borzi ta možnost za slovenska podjetja praktično ne obstaja," pravi Mastnak.
Podobno kot v Sloveniji je šibko prevzemno aktivnost pričakovati tudi v srednji in vzhodni Evropi, kjer imajo poleg lokalnih bank pomemben vpliv predvsem grške, avstrijske in švedske banke. "Zaradi zahtev avstrijske centralne banke, da imajo banke vsak evro posojil krit z evrom depozitov, bo neto kreditiranje v regiji prihodnji dve leti negativno, saj bodo avstrijske banke, ki obvladujejo velik del regijskega bančnega trga, na eni strani poskušale zbrati čim več depozitov in na drugi strani znižati kreditiranje," meni Marter.
To je vsekakor slaba popotnica za slovenski kapitalski trg, kjer je trenutno naprodaj več podjetij kot kadar koli do zdaj. Poleg Mercatorja, kjer kaže, da se trenutni prodajni postopek končuje, se namreč trenutno prodaja tudi večinski paket delnic Heliosa, Ljubljanskih mlekarn, Juteksa, Aera, Term Maribor, Steklarne Rogaška, Dela, Žita, Cinkarne Celje, Abanke Vipa, Večera, večji paket delnic Petrola, v Intereuropi iščejo strateškega partnerja, Nova Ljubljanska banka pa bo morala izvesti kar 400-milijonsko dokapitalizacijo.
Po ocenah poznavalcev bodo pri prevzemih aktivne predvsem večje multinacionalke, ki so v zadnjih dveh letih opazneje znižale svojo zadolženost in trenutno sedijo na velikih likvidnostnih rezervah. Največji prevzem v regiji trenutno snuje Agrokor Ivice Todorića, ki bi moral za nakup Mercatorja zagotoviti skoraj dve milijardi evrov (kupnina v višini okoli 830 milijonov evrov in okoli 1,1 milijarde evrov posojil Mercatorja). Kako bi Todorić sploh sestavil finančno konstrukcijo prevzema, ni znano, je pa Agrokor pri dodatnem zadolževanju zaradi številnih zavez, ki jih je dal ob izdaji svojih obveznic, izredno omejen. Poleg tega se je iz načrtovanega prevzema že umaknila mednarodna finančna korporacija (IFC), ki bi morala zagotoviti del kapitala, EBRD in JP Morgan pa do zdaj nista dali še nobenih zavez, da bosta pri prevzemu sploh sodelovali.
Prav kapitalska moč pa bo po ocenah poznavalcev letos ključnega pomena za prevzemnike, saj bo oteženo pridobivanje virov financiranja ob sočasno višji obrestni meri podjetja prisililo, da bodo prevzeme v le manjši meri financirale z dolžniškimi viri. "Izvedljivi in finančno vzdržni bodo le prevzemi, ki bodo v pretežni meri temeljili na kapitalu, medtem ko večje aktivnosti pri prevzemih z vzvodom (leverage buy out) ni pričakovati," ocenjuje Marter. Podobnega mnenja je tudi Mastnak, ki opozarja, da bo pri prevzemih uporabljeno bistveno več kapitala kot v preteklosti. "Slovenske banke bodo v naslednjem letu ponovno odplačevale okoli tri milijarde evrov posojil tujim bankam in ob trenutno praktično neobstoječem medbančnem trgu bodo pri dajanju posojil še previdnejša kot doslej," ocenjuje tudi Mastnak in dodaja: "Zadnje, kar si banke želijo, medtem ko čistijo slabe naložbe iz svojih bilanc, je, da bi medtem pridobivale še nove."
Po kapital na obvezniške trge le najboljši in nezadolženi
Zaradi oteženega pridobivanja bančnih virov za financiranje prevzemov je pričakovati, da se bodo prevzemniki v iskanju svežih sredstev obrnili tudi na obvezniške trge, vendar bo to po ocenah poznavalcev vse prej kot lahko delo oziroma utegnejo visoki zahtevani donosi marsikateri prevzem narediti neekonomičen. "Pri izdajah visoko tveganih podjetniških obveznic je trenutno opaziti, da se nižje povpraševanje odraža na višjih pribitkih, kar nekaj podjetij pa že dlje časa kopiči likvidnost in se pripravlja na morebitne težave," opaža Igor Masten iz ekonomske fakultete v Ljubljani. "V primeru, da se razmere ne bodo še dodatno poslabšale, se utegnejo nizko zadolžena podjetja na obvezniških trgih zadolževati po podobnih pogojih kot sedaj. Toda pri visoko zadolženih podjetjih bi imel vsak znak šibkejšega gospodarstva zelo močne negativne posledice," ocenjuje Andraž Grahek iz družbe KD Skladi, ki meni, da bo bolj zadolženim podjetjem obveznice uspelo izdati le v primeru refinanciranja sedanjih obveznosti, medtem ko je pri neto zadolževanju pričakovati večje težave. Dodatno težavo pri zbiranju sredstev z izdajo podjetniških obveznic Uroš Marter vidi v tem, da velik del podjetniških obveznic običajno pokupijo banke. "Zaradi tega bo prišlo do ostre selekcije med podjetji, obveznice pa bo uspelo prodati le najboljšim podjetjem oziroma tistim, ki posojil praktično ne potrebujejo," meni Marter.
