Največje slovenske družbe napovedujejo rast poslovanja, dobička in naložb

Članek slika

Po okrevanju poslovanja v zadnjih mesecih minulega leta največje slovenske družbe tudi za letošnje leto napovedujejo rast prihodkov in dobička. V povprečju naj bi največje družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, letos prihodke povečale za okoli sedem odstotkov in se tako približale rezultatom iz leta 2008. Zaradi rasti prihodkov in manjših odpisov in oslabitev analizirane družbe za letošnje leto v povprečju načrtujejo od 10- do 15-odstotno rast čistega dobička, medtem ko naj bi se dobiček iz p

 

Eden od glavnih ciljev, ki so si jih za letošnje leto zadale uprave, sta predvsem povečanje prodaje in izboljšanje denarnega toka, kar bi omogočilo tudi nova zaposlovanja in oživitev investicijske aktivnosti. Rast poslovanja sicer analizirane družbe načrtujejo predvsem na tujih trgih, medtem ko se bo na domačem trgu večina družb ponovno soočala s stagnacijo poslovanja. V Intereuropi tako najvišjo rast poslovanja načrtujejo v Rusiji, v Mercatorju in Petrolu na trgih nekdanje Jugoslavije, medtem ko naj bi rast poslovanja Luke Koper narekovalo predvsem okrevanje gospodarstev v srednji in vzhodni Evropi. Čeprav v večini družb za letošnje leto načrtujejo rast poslovanja, pa opozarjajo tudi na tveganja, ki bi lahko upočasnila rast prihodkov.
"Glede na še vedno visoko stopnjo brezposelnosti in pomanjkanje kakovostnih finančnih virov pričakujemo, da se bo skromna rast prodajnih trgov nadaljevala v letu 2011," ocenjuje predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinc, medtem ko v Mercatorju zaradi makroekonomskih težav na nekaterih trgih ne izključujejo možnosti upada ali stagnacije potrošnje. Med tveganji, ki jih vidijo v letošnjem letu, večina uprav izpostavlja tudi dvig cen surovin (predvsem nafte in kovin) ter morebitne nove devalvacije valut držav iz jugovzhodne Evrope.
Dodatno pa bo na prihodke vplivala tudi vse močnejša konkurenca. Medtem ko se v Gorenju denimo soočajo z vse bolj agresivno konkurenco z azijskih trgov, v Mercatorju pričakujejo, da bodo vsi trgovci v regiji širili svoje prodajne zmogljivosti, nadaljevala pa se bo tudi koncentracija trgovske dejavnosti. Tako ne preseneča, da nameravajo denimo v Petrolu in Mercatorju glavnino naložb nameniti za širitev maloprodajne mreže, s katero bi se zoperstavili konkurenci, v Gorenju naj bi naložbe usmerili predvsem v razvoj višje cenovnih izdelkov, v Iskri Avtoelektriki in Krki pa v širitev proizvodnje.
Med prvimi varčevalnimi ukrepi, s katerimi so se uprave v zadnjih dveh letih zoperstavile gospodarski krizi, so bile sicer prav naložbe, ki jih je večina omejila le na najnujnejše. Zaradi rasti prodaje in vse močnejše konkurence je pričakovati, da bo letos večina slovenskih družb znova povečala izdatke investicije. Največ, in sicer skoraj 160 milijonov evrov naložb, letos načrtujejo v Skupini Krka, ki ji z 125 milijoni evrov sledi Skupina Mercator, 88 milijonov evrov oziroma 32,3 milijona evrov pa naj bi v prihodnjem letu za investicije namenili Skupini Petrol in Luka Koper. Pod dolgoletnim povprečjem pa naj bi izdatki za naložbe ostali v Gorenju, medtem ko Intereuropi investicije preprečujejo predvsem visoki dolgovi, ki so si jih nakopičili zaradi naložbe v moskovski logistični center Čehov, v Pivovarni Laško pa izgube zaradi milijonskih posojil Infondu Holdingu in Centru Naložbam.
Kljub napovedani rasti poslovanja pa le redke večje družbe načrtujejo tudi nova zaposlovanja. Večina sicer v letošnjem letu ne načrtuje večjega zniževanja števila zaposlenih, med družbami, ki naj bi povečale število zaposlenih, pa izstopajo skupine Krka, Mercator in Iskra Avtoelektrika.

Eden od glavnih ciljev, ki so si jih za letošnje leto zadale uprave, sta predvsem povečanje prodaje in izboljšanje denarnega toka, kar bi omogočilo tudi nova zaposlovanja in oživitev investicijske aktivnosti. Rast poslovanja sicer analizirane družbe načrtujejo predvsem na tujih trgih, medtem ko se bo na domačem trgu večina družb ponovno soočala s stagnacijo poslovanja. V Intereuropi tako najvišjo rast poslovanja načrtujejo v Rusiji, v Mercatorju in Petrolu na trgih nekdanje Jugoslavije, medtem ko naj bi rast poslovanja Luke Koper narekovalo predvsem okrevanje gospodarstev v srednji in vzhodni Evropi. Čeprav v večini družb za letošnje leto načrtujejo rast poslovanja, pa opozarjajo tudi na tveganja, ki bi lahko upočasnila rast prihodkov.

"Glede na še vedno visoko stopnjo brezposelnosti in pomanjkanje kakovostnih finančnih virov pričakujemo, da se bo skromna rast prodajnih trgov nadaljevala v letu 2011,"

ocenjuje predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinc, medtem ko v Mercatorju zaradi makroekonomskih težav na nekaterih trgih ne izključujejo možnosti upada ali stagnacije potrošnje. Med tveganji, ki jih vidijo v letošnjem letu, večina uprav izpostavlja tudi dvig cen surovin (predvsem nafte in kovin) ter morebitne nove devalvacije valut držav iz jugovzhodne Evrope.

Dodatno pa bo na prihodke vplivala tudi vse močnejša konkurenca. Medtem ko se v Gorenju denimo soočajo z vse bolj agresivno konkurenco z azijskih trgov, v Mercatorju pričakujejo, da bodo vsi trgovci v regiji širili svoje prodajne zmogljivosti, nadaljevala pa se bo tudi koncentracija trgovske dejavnosti. Tako ne preseneča, da nameravajo denimo v Petrolu in Mercatorju glavnino naložb nameniti za širitev maloprodajne mreže, s katero bi se zoperstavili konkurenci, v Gorenju naj bi naložbe usmerili predvsem v razvoj višje cenovnih izdelkov, v Iskri Avtoelektriki in Krki pa v širitev proizvodnje.

Med prvimi varčevalnimi ukrepi, s katerimi so se uprave v zadnjih dveh letih zoperstavile gospodarski krizi, so bile sicer prav naložbe, ki jih je večina omejila le na najnujnejše. Zaradi rasti prodaje in vse močnejše konkurence je pričakovati, da bo letos večina slovenskih družb znova povečala izdatke investicije. Največ, in sicer skoraj 160 milijonov evrov naložb, letos načrtujejo v Skupini Krka, ki ji z 125 milijoni evrov sledi Skupina Mercator, 88 milijonov evrov oziroma 32,3 milijona evrov pa naj bi v prihodnjem letu za investicije namenili Skupini Petrol in Luka Koper. Pod dolgoletnim povprečjem pa naj bi izdatki za naložbe ostali v Gorenju, medtem ko Intereuropi investicije preprečujejo predvsem visoki dolgovi, ki so si jih nakopičili zaradi naložbe v moskovski logistični center Čehov, v Pivovarni Laško pa izgube zaradi milijonskih posojil Infondu Holdingu in Centru Naložbam.

Kljub napovedani rasti poslovanja pa le redke večje družbe načrtujejo tudi nova zaposlovanja. Večina sicer v letošnjem letu ne načrtuje večjega zniževanja števila zaposlenih, med družbami, ki naj bi povečale število zaposlenih, pa izstopajo skupine Krka, Mercator in Iskra Avtoelektrika.

 

Kje v družbah vidijo priložnosti?

Mercator: Nadaljnji razvoj maloprodajne mreže, širitev tehničnih centrov, prilagoditev mreže manjših prodajaln glede na značilnosti mikrookolja, vključitev v močno globalno nabavno združenje tudi na področju tehničnih izdelkov ter nadgradnja in širitev spletne trgovine izdelkov za vsakdanjo rabo.

Krka: Priložnost v prihodnje predstavlja predvsem rast generičnega trga v svetu zaradi zdravstvenih reform in krčenja stroškov v zdravstvu (posledično nakup cenejših generičnih zdravil) ter razvoj novih, tržno zanimivih indikacijskih področij.

Gorenje: Prodor v distribucijsko mrežo kuhinjskih studiev oziroma prodajaln, specializiranih za kuhinjsko opremo, razvoj novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, povečanje prodaje izdelkov pod lastno blagovno znamko.

Petrol: Širitev poslovanja na ostala energetska področja - naftni in zemeljski plin, elektrika, učinkovita raba energije in okoljski projekti.

Intereuropa: Večja osredotočenost na trge z visokim tržnim deležem, izkoriščanje sinergij poslovne mreže, prestrukturiranje obstoječe ponudbe logističnih storitev ter povečanje deleža kupcev, ki uporabljajo celovito logistiko.

Luka Koper: Večje število neposrednih ladijskih povezav s prekomorskimi trgi, reorganizacija, sprejetje državnega prostorskega načrta, ki bi postavil temelje nadaljnjemu razvoju pristanišča.

Iskra Avtoelektrika: Širitev poslovanja na kitajskem in brazilskem trgu ter močnejša navzočnost pri dobavi delov za ekološke in okolju prijazne avtomobile.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Lani v regiji za 142 milijard evrov prevzemov in združitev

31.01.2011

M. Polanič