Lani je bilo v celotni srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi sklenjenih za kar 142 milijard evrov prevzemov in združitev, kar je več kot enkrat več kot leto prej in največ po začetku svetovne gospodarske finančne krize. Po podatkih Euromoney Institutional Investor Company in Internet Securities se je število prevzemov in združitev v regiji lani zvišalo na 3164, kar pa je še vedno nekoliko pod ravnmi izpred začetka krize.
Ključno vlogo so lani odigrali predvsem strateški investitorji, zaradi česar ne preseneča, da je bilo največ prevzemov in združitev prav v proizvodnem sektorju, bančništvu in zavarovalništvu. Izmed 20 največjih poslov v regiji je bila namreč kar polovica tarč iz omenjenih treh sektorjev. Poleg strateških investitorjev so lani večje število poslov sklenile tudi lokalne skupine investitorjev, ki so konkurirale predvsem skladom zasebnega kapitala.
Podatki o prevzemni aktivnosti v minulem letu namreč nakazujejo, da so se uspešno končali predvsem prevzemi uspešnih podjetij, kar izkrivlja tudi celotno sliko okrevanja prevzemne aktivnosti v regiji. "Skladi zasebnega kapitala so lani prodajali predvsem dobro unovčljive družbe, medtem ko je prodaja slabše stoječih podjetij šele pred nami," opozarja partner v družbi Alpha Associates Henry Potter. Prav zaradi tega poznavalci razmer pričakujejo, da se bo letos število prevzemnih poslov v regiji sicer povečalo, vendar pa naj bi se hkrati znižala celotna vrednost prevzemov in združitev.
Povečanje števila prevzemov in združitev v minulem letu poznavalci pripisujejo tudi nižjim pričakovanjem lastnikov, ki so zaradi gospodarske krize zašli v finančne težave in so bili prisiljeni v prodajo svojih naložb. Vrednotenja so bila tako v minulem letu sicer nižja kot pred tremi leti, a kljub temu nekoliko višja kot v letu 2009. Toda, kot opozarjajo analitiki, prevzemi kljub temu niso bili poceni. Lani je bilo namreč opaziti znižanje tako imenovanega vzvoda pri prevzemih, prevzemniki pa so morali pri poslih zagotoviti večji delež lastnih sredstev kot pred leti.
Na vrhu Rusija, Poljska in Turčija
Najbolj aktivni prevzemni trg minulega leta v regiji je bil ruski, kjer je bilo sklenjenih 990 prevzemov in združitev v skupni vrednosti čez 82 milijard evrov. Na drugo mesto se je z 21 milijardami evrov uvrstila Poljska, kjer je prevzemno aktivnost sprožila predvsem prodaja državnih deležev, rekordnih 20,4 milijarde evrov prevzemov in združitev pa je bilo lani v Turčiji. V Turčiji so namreč lani izvedli večjo privatizacijo v energetskem sektorju, ki je privabila številne mednarodne vlagatelje in strateške partnerje.
Lani v Sloveniji najmanj prevzemov doslej
Lani je bilo v Sloveniji uspešno končanih le šest prevzemov z objavo prevzemne ponudbe, kar je najmanj po letu 1999 oziroma vse odkar obstajajo uradni podatki. Največja prevzema sta lani v Sloveniji izvedla hrvaška Atlantic Grupa in avstrijski XXXLutz. Lanskoletni prevzem Droge Kolinske je bil tudi eden izmed največjih prevzemov v Sloveniji doslej, saj je bruto kupnina za družbo znašala kar 382 milijonov evrov oziroma 243,1 milijona evrov brez upoštevanja neto dolga. Koliko je znašala celotna vrednost prevzema Lesnine, za zdaj še ni znano. Kot smo razkrili v Dnevniku, pa je družba Siringa za Lesnino dobila 117 milijonov evrov kupnine.
