Čeprav bo kriza zakorakala v šesto leto, smo Slovenci doslej vztrajno ignorirali težave bančnega sistema, ki ga aktivno rešujemo šele letos. In to precej nerodno.
Čez nekaj dni bo minilo pet let od propada ameriške investicijske banke Lehman Brothers, ki se je izkazala za katalizatorja eksplozivne širitve finančne krize po svetu. V tem času smo Slovenci naredili bore malo za rešitev lastnega bančnega sektorja in šele letos posegli po ukrepih, kot je slaba banka ali likvidacija katere izmed bank.
Podobno kot pri podjetjih je neukrepanje dodobra oklestilo vrednost bank, za nakup katerih se je še pred leti zanimalo kar nekaj vlagateljev, medtem ko se zdi danes previsoka že cena en evro. V bankah mrgoli slabih terjatev, otežen dostop do sredstev na finančnih trgih in padajoči obrestni prihodki pa prinašajo katastrofalen poslovni izid. Ob koncu junija so imele banke v svojih bilancah tako že za 7,54 milijarde evrov slabih terjatev, medtem ko se je čista izguba bančnega sektorja povišala že na 215 milijonov evrov. A ne smemo pozabiti, da so se proti podobni usodi pred nekaj leti borile tudi največje evropske banke, ki so zaradi učinkovitega ukrepanja držav danes na poti okrevanja.
Kaj se lahko naučimo od Švicarjev?
Lep primer je švicarska banka UBS, ki jo je že leta 2008 rešila bliskovita akcija švicarske centralne banke in vlade. Ta je v banko vložila šest milijard švicarskih frankov (okoli 4,8 milijarde evrov) in svoj delež za visok dobiček prodala še isto leto. UBS je sicer leta 2008 na slabo banko prenesla za skoraj 50 milijard evrov slabih terjatev, od švicarske centralne banke pa je najela 20 milijard evrov posojila, ki ga je ravno te dni odplačala in pridobila možnost za odkup premoženja, prenesenega na slabo banko. Pri tem velja omeniti, da je UBS še danes zelo aktivna pri reševanju lastnih težav. Da bi postala stroškovno učinkovitejša, je skrčila divizijo investicijskega bančništva, v celotni skupini pa je doslej oklestila število zaposlenih s 83.500 na skoraj 64.000. V prihodnjih letih naj bi UBS število zaposlenih znižala še za dodatnih 10.000.
Britanci podržavili
Velika Britanija se je medtem lotila krpanja kapitalskih lukenj s podržavljanjem bank. Takšna usoda je doletela kar tri pomembne in velike banke, kot so Royal Bank of Scotland (RBS), Lloyds/HBOS in Northern Rock, ki je znana kot dolgoletna pokroviteljica angleškega nogometnega kluba Newcastle United. Prav Northern Rock je bila razdeljena na slabo banko in zdravo jedro, ki je bilo medtem prodano, in sicer za 747 milijonov funtov. Ena največjih britanskih bank RBS in 81-odstotni državni delež pa naj bi bila kljub drugačnim prizadevanjem premierja Davida Camerona, ki si želi pospešitve postopkov, prodana v roku petih let.
Kdaj bo na prodajo pripravljena katera izmed slovenskih bank, je pri tem težko reči, prav gotovo pa je, da bo reševanje ali likvidacija bank v prihodnjih letih državo in s tem davkoplačevalce drago stala. Pa čeprav so bili v preteklih mesecih na evropski ravni sprejeti ukrepi, ki bi breme reševanja bank prenesli z ramen davkoplačevalcev k vlagateljem in lastnikom.
