Zdi se, kot da so trgi v minulih nekaj tednih skoraj pozabili na dolžniško krizo, vendar se negotovost znova vrača, kar se kaže v rasti zahtevanih donosov na italijanske in španske obveznice. Največ skrbi pri tem vzbuja Španija, ki je po ocenah nekaterih strokovnjakov v najslabši gospodarski kondiciji med vsemi članicami območja evra.
Stanje naj bi močno spominjalo na Grčijo izpred dveh let, s pomembno razliko, ki jo je izpostavil kar sam predsednik španske vlade Mariano Rajoy: "Španije območje evra ne more rešiti." Čeprav je Rajoy v isti sapi dodal, da Španija pomoči niti ne potrebuje, je trge zajel strah, ki je pahnil madridsko borzo globoko v rdeče številke, cene za zavarovanje španskega dolga pa na rekordno višino. Rajoy ugledu Španije s sprejetjem milejših ciljev ni naredil uslug, hkrati pa zase govorijo tudi gospodarski indikatorji. Španija se spopada z najvišjo brezposelnostjo v EU (23,6 odstotka), letos pričakuje 1,7-odstotni padec BDP, medtem ko si bančni sistem po poku nepremičninskega balona še ni opomogel. Banke se zato pospešeno zadolžujejo pri Evropski centralni banki (ECB). Marca so pri ECB najele za 315,3 milijarde evrov posojil, medtem ko je bil ta znesek februarja več kot pol nižji (152,3 milijarde evrov). Zadnji podatek potrjuje špekulacije strokovnjakov, ki so menili, da so španske banke segle najgloblje v frankfurtski likvidnostni vodnjak. Večino sredstev so medtem že namenile refinanciranju dolgov in odkupom obveznic matične države. Čeprav so triletne posojilne operacije ECB okrepile likvidnost španskih bank, pa to še ne pomeni, da so te bolj solventne. Nekaterih težav namreč ni mogoče odpraviti čez noč.
Čeprav je dolžniška kriza na naslovnice izstrelila javni dolg, predstavlja v Španiji pomemben del problema zasebni dolg. Izvor slednjega so hipoteke. Med konjunkturo so se nepremičnine v Španiji hitro dražile, zaradi česar so bile banke pripravljene za njihov nakup posojati vedno višje vsote denarja. Čeprav je nepremičninski balon medtem počil, so hipotekarni krediti ostali in visijo kot mlinski kamni okoli vratu potrošnikov. Prva skrb potrošnikov, ki so za nakup nepremičnin najeli velike kredite, je tako v večini primerov odplačevanje kredita, šele nato nakup nove športne opreme ali avtomobila. Posledica tega je zastoj domače potrošnje, ki se kaže tudi v nižanju inflacije. Ta je bila marca v letni primerjavi 1,9-odstotna, medtem ko je bila v območju evra 2,6-odstotna. Osnovna inflacija, iz katere so izključene cene energentov in hrane, je bila sočasno 1,2-odstotna, torej odstotno točko nižja kot v območju evra. Tudi ta podatek kaže na zaostreno cenovno konkurenco in skromnejše domače povpraševanje.
