Kaj vrnitev Avstrije, ki se je iz projekta Južni tok enkrat že umaknila, pomeni za slovenski del plinovoda, ni jasno. Po mnenju analitikov bi lahko Gazprom iz projekta izpustil Slovenijo.
Prva moža energetskih velikanov Gazprom in OMV, Aleksej Miller in Gerhard Roiss, sta v torek v Moskvi podpisala memorandum o soglasju glede izvajanja avstrijskega dela plinovoda Južni tok. Zmogljivost omenjenega dela plinovoda bo do 32 milijard kubičnih metrov na leto, njegova končna točka pa v Baumgartnu.
Kot so danes sporočili iz OMV, bo do 32 milijard kubičnih metrov ruskega plina na leto dostavljenih v avstrijsko plinsko vozlišče Baumgarten. Prve količine plina pričakovane v letu 2017, medtem ko je poln zagon avstrijskega dela plinovoda predviden do januarja leta 2018.
Plinovod bo v Avstrijo prišel iz smeri bolgarske obale Črnega morja preko Srbije in Madžarske. Vsa dovoljenja, potrebna za gradnjo, naj bi bila pridobljena do konca leta 2015.
"Južni tok namenjen krepitvi energetske varnosti"
"Potreba po izgradnji Južnega toka ter koristi tega projekta so za Evropo očitne. Projekt Južni tok je namenjen krepitvi energetske varnosti evropskih porabkov, ki je bila vedno obravnavana kot prednostna naloga družbe Gazprom," je izpostavil Miller.
"To je pomemben korak k znatnemu povečanju zanesljivosti oskrbe Avstrije s plinom in bo še dodatno okrepil vlogo plinskega vozlišča Baumgarten kot ključnega v srednji in vzhodni Evropi," pa je dodal Roiss.
Roiss je ob tem Millerju izročil tudi pismo avstrijskega gospodarskega ministra Reinholda Mitterlehnerja, v katerem je slednji izrazil podporo prizadevanjem podpisnic pri izvajanju projekta Južni tok na avstrijskem ozemlju.
Memorandum obravnava tudi sodelovanje družbe Gazprom pri Srednjeevropskem plinskem vozlišču in zagotovitev skladiščnih zmogljivosti družbe OMV za Gazprom v Avstriji.
Slovenski del plinovoda Južni tok pod vprašajem
Kaj vrnitev Avstrije, ki se je iz projekta Južni tok enkrat že umaknila, pomeni za slovenski del plinovoda, ni jasno. Po pisanju ponedeljkove izdaje časnika Dnevnik priključitev Avstrije na traso plinovoda močno povečuje tveganje, da bi lahko Gazprom še pred začetkom gradnje plinovoda iz projekta izpustil Slovenijo, saj Madžarska in Italija po najnovejših načrtih ne bi bili povezani le prek enega kraka plinovoda, ki bi potekal skozi Slovenijo, ampak dveh. Tudi zato se odpira vprašanje, ali se Gazpromu v tem primeru sploh splača sodelovati pri gradnji tranzitne povezave skozi Slovenijo, ki bi stala milijardo evrov.
Časnik Kijev Post v današnji izdaji navaja, da bo trasa čez Avstrijo nadomestila načrtovano traso do Rateč v Sloveniji. "To bo zmanjšalo stroške s 6,6 milijarde evrov na 5,8 milijarde evrov glede na cene iz leta 2010 in približalo termin za dokončanje končnih povezav plinskega transportnega sistema," navaja časnik.
V Kijev Post ob tem opozarjajo na nevarnost potrebe revizij pogodb v zvezi s traso čez Slovenijo zaradi sprememb pri sprejemljivosti in prevzemnih mestih. To naj bi Ruse spodbudilo, da so se vrnili k ideji poteka plinovoda čez Avstrijo. "Plinovod bo imel kapaciteto 32 milijard kubičnih metrov plina letno, kar nakazuje, da se je Gazprom odločil proti gradnji plinovoda čez Slovenijo," poroča časnik.
Opcija plinovoda z zaključkom v Ratečah bi lahko občutno zavlekla trajanje projekta, nadaljuje ukrajinski časnik. Izkazalo se je namreč, da bi v skladu z italijansko zakonodajo lahko izgradnja italijanskega dela sistema trajala štiri ali pet let. Na drugi strani pa naj bi pri avstrijski opciji z vsemi potrebnimi dovoljenji razpolagali že konec leta 2015.
Investicija v Slovenijo naj bi dosegla okoli milijardo evrov
Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa, katere usoda je sedaj očitno neznana, je bila predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji naj bi se po načrtih Južni tok raztezal na dolžini 266 kilometrov. Projekt je po oceni, ki je stara več kot tri leta, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.
Preberite tudi:
Umik Rusov iz Slovenije?
Gazprom: V primeru izpada izvoza plina v Evropo računamo na Azijo
Gazprom: "Popust za Ukrajino odslej ne bo več veljal"
Komisar Oettinger danes v Moskvi o zapletih z Južnim tokom
Tranzitna pogodba – joker Bratuškove?
