Če bo EU začela iskati energetske alternative, s katerimi bi lahko nadomestila ruski plin, je koncern pripravljen izpad izvoza na staro celino nadomestiti s povečanjem izvoza na azijske trge.
Kot je na novinarski konferenci v sibirskem Novem Urengoju, pripravljeni za novinarje iz držav, po katerih naj bi bil speljan plinovod Južni tok, spomnil generalni direktor Gazpromove hčerinske družbe Gazprom dobiča Urengoj Sergej Mazanov, je potreba evropskih držav po ruskem plinu velika.
Gazprom si po njegovih besedah ne želi, da bi zapleti, povezani z ukrajinsko krizo, negativno vplivali na sodelovanje EU in Rusije ter na njihovo poslovanje. Če bo EU začela iskati energetske alternative, s katerimi bi lahko nadomestila ruski plin, pa je koncern pripravljen izpad izvoza na staro celino nadomestiti s povečanjem izvoza na azijske trge, je pristavil.
Gazprom je dobro pripravljen na Južni tok
Mazanov je ob tem izrazil prepričanje, da bo projekt izgradnje plinovoda Južni tok dokončan. Gazprom je na to po njegovih besedah pripravljen. Če bi bile cevi v okviru plinovoda postavljene že danes, naj bi lahko plin po njih stekel v eni uri.
Pomemben del plina bo sicer po Južnem toku na staro celino pripotoval prav s širšega območja okoli Novega Urengoja, ki velja za rusko plinsko zibelko, odkrito v šestdesetih letih minulega stoletja. Gre za ozemlje na obeh straneh polarnega kroga, na katerem se temperature gibljejo do minus 60 stopinj Celzija in predstavlja največje kopensko nahajališče plina na svetu.
Nad proizvodnjo plina v tem delu severozahodne Sibirije bdi Gazprom dobiča Urengoj, ki je v 100-odstotni lasti Gazproma in zaposluje prek 12.000 ljudi, so danes pojasnili predstavniki podjetja. Gazprom dobiča Urengoj je bil ustanovljen leta 1978, še isto leto pa je zaživela tudi njegova prva tovarna. Danes jih ima 22.
Že leta 1986 je sicer ta družba proizvedla kar 50 odstotkov vsega ruskega plina. Leta 1987 je proizvedla 306 milijard kubičnih metrov plina, leta 2008 že prek 6000 milijard kubičnih metrov, lani pa celo prek 6500 milijard kubičnih metrov. Tako velike proizvodnje ogljikovodikov naj ne bi zabeležilo še nobeno podjetje na svetu.
Tudi zalog naj bi bilo v tem delu Rusije še ogromno, in sicer za 100 let. Več naj bi jih imeli le dve polji v Katarju in Iranu.
Težave pri projektu
Konec lanskega leta je sicer odjeknila novica, da projekt Južni tok ni skladen z evropsko zakonodajo in da bi morala šesterica držav EU, med njimi tudi Slovenija, dvostranske sporazume o izgradnji plinovoda oblikovati na novo. To vprašanje zdaj obravnava posebna delovna skupina EU in Rusije. Poleg tega so se po priključitvi ukrajinskega polotoka Krim Rusiji pojavile špekulacije, da bi lahko EU projekt v okviru sankcij zoper Rusijo ustavila.
Plinovod Južni tok naj bi bil sicer dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov.
Naložba v Sloveniji naj bi dosegla okoli milijardo evrov
Za izgradnjo plinovoda pod morjem so zadolženi Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe posameznih držav. Nad projektom v Sloveniji bdi podjetje Južni tok Slovenija, ki je v polovični lasti slovenske družbe Plinovodi in v polovični lasti Gazproma.
Projekt je po oceni, ki je stara več kot tri leta, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.
Preko Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo lahko v Evropo dobavljenih 63 milijard kubičnih metrov plina letno.
Še oktobra lani je bilo predvideno, da bi lahko prvi plin po ceveh pod Črnim morjem stekel leta 2015, polna zmogljivost pa je bila napovedana za leto 2017.
